Črna gora

Gospodarska politika vlade 

Strateški cilj gospodarske politike Črne gore je doseči pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, ki bo prispevala k boljši kakovosti življenja vseh državljanov.

V času mandata 44. vlade Črne gore je gospodarska politika usmerjena v izboljšanje življenjskega standarda državljanov ter ustvarjanje predvidljivega in spodbudnega investicijskega in poslovnega okolja, da bi spodbudila ustvarjanje delovnih mest in pospešila približevanje dohodkov in BDP na prebivalca povprečju EU.

Črna gora je dosegla pomemben napredek v pogajanjih za pristop k EU in ostaja zavezana, da v letu 2028 postane članica. V ta namen je bil predstavljen Program gospodarskih reform (ERP), ki je ključno orodje za načrtovanje gospodarske politike, ohranjanje makroekonomske stabilnosti, krepitev konkurenčnosti ter podporo vključujoči rasti.

Pričakuje se, da bosta makroekonomska in fiskalna stabilnost v Črni gori ostali trdni, hkrati pa naj bi se gospodarska rast in investicijska aktivnost pospešili. Po osnovnem makroekonomskem scenariju naj bi gospodarstvo v srednjem obdobju raslo s povprečno letno stopnjo 3,7 %, pri čemer se napoveduje 4,8 % rast v letu 2025, 3,2 % v 2026 in 3,1 % v 2027. Inflacija se bo zaradi umirjanja cenovnih pritiskov v Evropi postopno zniževala in v obdobju 2025–2027 dosegla povprečno 2,9 %.

Fiskalna politika za obdobje 2025–2027 vključuje doseganje presežka tekočih proračunskih izdatkov, povprečnega proračunskega primanjkljaja 3,2 % BDP, povprečne javne zadolženosti okoli 62,7 % in povprečne neto javne zadolženosti 60,2 %.


Posodobljeno: september 2025.

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Čeprav so plače Črnogorcev relativno nizke, so črnogorski potrošniki veliki porabniki, zlasti ko gre za hrano in potrošne elektronske izdelke.

Izdatki za prehrano predstavljajo 40 % dohodkov črnogorskih potrošnikov, kar je najvišja stopnja v Evropi. Stopnja varčevanja gospodinjstev je zelo nizka. Potrošniki imajo nizko zaupanje v trgovce in niso dobro obveščeni o svojih pravicah.
 

Tržne poti, distribucija

Maloprodajni sektor je bil prestrukturiran, ko so prodajne verige privatizirale in prevzele večje skupine, kar je povzročilo pojav novih zasebnih trgovcev na drobno na trgu.
 
V trgovini na drobno z živili zdaj prevladujejo zasebna regionalna podjetja, kot so Idea, Voli in Lakovič.

Trgovinski sektor v Črni gori je zdaj v 100 % zasebni lasti. Kupci vse pogosteje prehajajo iz lokalnih trgovin v sodobne nakupovalne centre, novonastale domače supermarkete in trgovske verige, kjer je blago pogosto cenejše in kakovostnejše.

Maloprodajni sektor vključuje tudi kioske, majhne trgovine in tržnice na prostem.

Investicijsko blago se običajno prodaja neposredno proizvajalcem in podjetjem. Pri prodaji investicijskega blaga ali strojev podjetjem je priporočljivo izbrati dobrega agenta s poznavanjem lokalnega trga.

Voli je vodilni trgovec v Črni gori in je s približno 2.400 zaposlenimi trenutno največji delodajalec v državi. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1995. Oktobra 2019 je EBRD zagotovila 10 mio EUR posojila za podporo širitvi Volija. S sredstvi so financirali odprtje 4 novih trgovin Voli, ki se nahajajo v slabo pokritih regijah zunaj večjih urbanih območij, ter prenovo in razširitev 5 obstoječih trgovin. Junija 2023 je Voli ponovno pridobil 4 mio EUR sredstev s strani EBRD, ki jih bo porabil za nakup in namestitev solarnih panelov in polnilnih postaj za električna vozila v svojih objektih in logističnem centru. 

Junija 2023 je največja hrvaška zasebna poslovna skupina Fortenova objavila, da je njena črnogorska hčerinska družba Mercator-CG podpisala pogodbo o prevzemu skoraj vseh maloprodajnih objektov lokalnega konkurenta Franca Marketi. Franca bo pod tem imenom še naprej prisotna na trgu kot ena največjih in najbolj prepoznavnih domačih blagovnih znamk. Trgovska veriga Franca ima 67 trgovin, od tega 13 v glavnem mestu Podgorici, 8 v Budvi in 7 v Bijelem Polju. Skupno zaposluje več kot 900 delavcev.

Nemška diskontna veriga Lidl je prejela dovoljenje za gradnjo velikega maloprodajnega in skladiščnega objekta v Zeti. Nova lokacija bo obsegala 2.584 kvadratnih metrov površine in je del širše strategije podjetja za povečanje prisotnosti v Črni gori.

Na črnogorski maloprodajni trg vstopa tudi izraelski BIG Shopping Centers, ki je 22. maja 2023 objavil zaključek nakupa trgovskega centra Delta City Mall v Podgorici za 95 mio EUR. BIG Shopping Centers namerava v prihodnjih 3 letih v Črni gori ustvariti okoli 1.000 delovnih mest. Kasneje namerava izraelski investitor razširiti poslovanje še v obmorski mesti Bar in Kotor ter drugo največje mesto Nikšić.
   

Spletna prodaja v Črni gori

Pravni okvir za elektronsko poslovanje v Črni gori vključuje zakon o elektronskem poslovanju (2004), zakon o elektronskem dokumentu (2008) in zakon o elektronskem podpisu (2005).

Zaradi povečane ozaveščenosti in povpraševanja potrošnikov, se je v zadnjih nekaj letih povečala razpoložljivost spletnih trgovin v državi.
V državi deluje približno 6.470 spletnih trgovin, najbolj zastopani segmenti so hrana in pijača (1.030 trgovin ali 15,9 %), oblačila (687 trgovin ali 10,62 %) ter lepota in fitnes (538 trgovin ali 8,32 %).
 
Črna gora je eden od manjših trgov za e-trgovino. Po ocenah Statiste, bo spletna prodaja v Črni gori v letu 2025 dosegla vrednost 241,56 mio USD, ali približno 223,17 mio EUR.
 
Na črnogorskem maloprodajnem trgu je spletni delež 6,4 % in se bo do leta 2028 po napovedih povečal na 9,6 %.

Prihodki od spletne prodaje naj bi se po napovedih Statiste v Črni gori v naslednjih 5 letih povečevali po 2,9 % povprečni letni stopnji, ter leta 2030 dosegli 278,74 mio USD ali približno 257,52 mio EUR.

Spletni ponudniki v Črni gori 

• kaktus.me
• tehnoplus.me
• tornall.ru
• tempo.co.me
• Patuljak.me
• ekupi.me

Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo,  si lahko preberete na tej povezavi. 
 

Javna naročila

• portal javnih naročil v Črni gori

 

Sejmi

• sejmi v Črni gori
• baza sejmov - izvozno okno

 

Plačevanje

Veliki uvozniki v Črni gori redno dobavljajo blago na podlagi kratkoročnih kreditov dobaviteljev, ki v povprečju znašajo približno 3 mesece.
 
V Črni gori se za plačila v tujino uporabljajo avansna plačila, dokumentarni inkaso, čeki in akreditivi.


Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Mednarodni transport v Črni gori poteka večinoma po cesti ali po morju.
 
Črna gora ima 2 mednarodni letališči, Podgorico in Tivat, ki nudita redne povezave z Evropo. V državi delujejo številni nizkocenovni letalski prevozniki, vključno z RyanAir, EasyJet in WizzAir. 

Večina cest v državi je dvopasovnih, a na splošno niso v skladu z evropskimi standardi. V zadnjih letih so se ceste, ki povezujejo Podgorico in obalna mesta, z dokončanjem tunela Sozina bistveno izboljšale.

Črnogorski del železniške proge Beograd-Bar je hrbtenica črnogorskega železniškega sistema. Približno tretjina črnogorskega dela železnice se nahaja v predorih ali na viaduktih. Črnogorska železniška družba Željeznička Infrastruktura CrneGore (ZICG) je še vedno v državni lasti.
 
Bar je glavno pristanišče v Črni gori. Njegova zmogljivost je približno 5 mio ton tovora in je pristanišče za trajekte za Bari in Ancono v Italiji. Druga manjša pristanišča so še Kotor, Tivat in Zelenika. Črnogorske reke na splošno niso plovne, razen za turistične dejavnosti, kot je rafting na reki Tari.

 
Več:

• PortSEurope
• Mednarodni transport – izvozno okno

 

Poslovni imeniki in koristne povezave:

• komora.me - spletna stran gospodarske zbornice z iskalnikom podjetij v Črni gori
• expat - poslovni imenik črnogorskih podjetij
• montenegro-companies-directory - črnogorski poslovni imenik
• glassdoor/montenegro - seznam črnogorskih podjetij

 

Druge koristne povezave:

• GOV.ME portal
• eUprava
• Ministarstvo kapitalnih investicija
• Asistent.me
• Centralna banka Crne Gore
• Uprava prihoda i carina
• Info portal Uprava carina Crna Gora
• Uprava za statistiku - MONSTAT
• Centralni registar privrednih subjekata Crne Gore
• Visit Montenegro

Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.

Viri:

• Factiva
• Statista
• LLoyds Bank
• gov.me

Posodobljeno: september 2025.
 
 
Poglejte si tudi:
 

• Predstavitev države
• Gospodarske panoge
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi
• Svetovalec v državi