Bosna in Hercegovina

Predstavitev države

 

Uradni naziv	Bosna i Hercegovina / Bosna in Hercegovina
Mednarodna oznaka	BA/BIH
Glavno mesto	Sarajevo
Velikost (km2)	51.209
Prebivalci (mio)	3,5
Uradni jezik	Bosanski, hrvaški, srbski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera	Muslimani (50,7 %), pravoslavni (31 %), rimo-katoliki (15,2 %)
Denarna enota	Konvertibilna marka (BAM)
Čas	GMT +1, (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas
Klicna številka	+387

 

 

Prebivalstvo Bosne in Hercegovine

Bosna in Hercegovina ima 3,5 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta	Število prebivalcev
Sarajevo	276.000
Banja Luka	185.000
Zenica	111.000
Tuzla	111.000
Bijeljina	108.000
Mostar	106.000

Politična ureditev

Uradno ime:	Bosna in Hercegovina (BiH) obstaja znotraj meja nekdanje jugoslovanske republike z enakim imenom. Zajema dve, v veliki meri avtonomni entiteti: Federacijo BiH ter Republiko Srbsko (RS). Vključuje tudi samoupravno okrožje Brčko, ki je pod neposrednim vodstvom osrednje državne vlade.
Državne pristojnosti:	Vladi BiH na osrednji državni ravni so bile podeljene omejene pristojnosti v skladu Daytonskim mirovnim sporazumom leta 1995. Te so vključevale ustanovitev ustavnega sodišča, komisije za razseljene osebe, komisije za človekove pravice, centralne banke, javnih družb za upravljanje in delovanje na področju prometa in telekomunikacij, komisije za ohranitev nacionalnih spomenikov ter sistema arbitraže. Tudi zunanjetrgovinski posli se sklepajo s strani vlade BiH. V naslednjih letih so bila na državni ravni ustanovljena ministrstva za pravosodje, varnost in obrambo. Državno predsedstvo je prevzela poveljstvo nad oboroženimi silami v letu 2003. Enotni državni ravni celotne posredne davčne uprave je bil ustanovljen V času priprav na uvedbo davka na dodano vrednost v letu 2006 je bila ustanovljena enotna davčna uprava za posredne davke na ravni države.
Zakonodajna oblast:	BiH ima dvodomni parlament, ki obsega Predstavniški dom in Dom narodov. Dve tretjini članov se izvoli iz Federacije, ena tretjina pa iz RS. Veljavna večina potrebuje podporo najmanj ene tretjine članov, ki zastopajo posamezno entiteto. Federacija in RS imata tudi parlament.
Volitve:	Zadnje splošne volitve za tričlansko predsedstvo, predsednika RS ter državne in kantonske parlamente so potekale oktobra 2022, naslednje volitve so predvidene za leto 2026.
Vodstvo države:	BiH ima rotirajoče, kolektivno, tričlansko predsedstvo.  Zadnje volitve so potekale 2. oktobra 2022. V predsedstvo BiH so bili izvoljeni Željka Cvijanović, Denis Bećirović in Željko Komšić.
Izvršilna oblast:	Svet ministrov je kabinet na ravni države BiH, ki ga vodi predsedujoči, ki je tudi predsednik vlade. Člani sveta ministrov imajo štiri letni mandat. Entitete, deset kantonov v Federaciji in okrožje Brčko imajo tudi svoje vlade. Predsednik vlade: Zoran Tegeltija (od 05. decembra 2019).

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020

	2024*	2023*	2022	2021	2020
Število prebivalcev (v mio):	3,5	3,5	3,5	3,5	3,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²):	/	/	65	64	64
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah):	24,9	23,3	22,5	19,8	17,5
BDP per capita (v EUR):	7.216	6.725	6.475	5.675	5.019
BDP (PPP, v mlrd EUR):	65,6	62,4	59,0	47,9	44,4
BDP per capita (PPP, v EUR):	18.981	18.002	16.998	13.760	12.722
Rast BDP (v %):	3,0	2,0	2,5	7,5	-3,1
Stopnja nezaposlenosti (v %):	17,2	17,2	17,3	17,4	15,9
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %):	3,5	4,5	10,5	2,0	-1,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR):	-12,4	-11,8	-11,3	-10,2	-8,0
Izvoz blaga (v mlrd EUR ):	7,4	7,1	6,7	6,5	4,8
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %):	10,7	6,6	-15,1	9,4	-15,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %):	9,4	4,0	-3,7	9,8	-13,3
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR):	/	/	/	0,4	0,3
Slovenski izvoz (v mio EUR):	/	152,7+	976,8	850,7	711,1
Slovenski uvoz (v mio EUR):	/	118,2+	792,8	659,8	509,7
Stopnja tveganja države (op):	/	53	54	53	53
Razred tveganja (op):	/	C	C	C	C
Enostavnost poslovanja**:	/	/	/	/	90

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2023 (posodobljeno maj 2023).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.

 

• Statistični indikatorji za obdobje 2025-2018

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2023.
 

Delo v Bosni in Hercegovini

Tujci, ki delajo v Bosni in Hercegovini, potrebujejo delovno dovoljenje, kar velja tudi za državljane EU.

Pridobitev delovnega dovoljenja za Bosno in Hercegovino je lahko dolgotrajen proces.

Prvi korak za pridobitev delovnega dovoljenja je pridobitev ponudbe lokalnega delodajalca, ki potem na Zavodu za zaposlovanje odda vlogo za delovno dovoljenje.

Delovna dovoljenja so izdana začasno in so običajno aktivna le za obdobje do enega leta.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je s 1.1.2023 zvišala minimalno neto plačo v tej entiteti za 9,85 % na 596 BAM (304,72 EUR).
 
Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v Federaciji BiH je septembra 2022 znašala 1.140 BAM (582,87 EUR). V primerjavi z istim mesecem leta 2021 je bila povprečna septembrska neto plača nominalno višja za 14,2 %, realno pa nižja za 3,3 %, je objavil Zvezni statistični urad.
 
Povprečna neto mesečna plača v Republiki Srbski je novembra 2022 znašala 1.211 BAM (619,17 EUR), kar je za 2,5 % realno več kot v enakem obdobju lani. Povprečna bruto mesečna plača v tej entiteti je novembra 2022 znašala 1.835 BAM (938,22 EUR).


Vrednosti BAM so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

	2022	2023*
Rast zasebne potrošnje	2,9	2,4
Rast javne potrošnje	2,6	2,7
Rast investicij	3,4	3,0

(*) EIU/IMF napoved.

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2023.
 

• Bosna in Hercegovina je v letu 2022 izvozila za 6,7 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 11,3 mlrd EUR. 
• Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -4,6 mlrd EUR. 
• V letu 2022 je BiH največ izvažala nafto in plin, aluminij, pohištvo, izdelke iz železa in jekla ter električno in elektronsko opremo.
• Največ so v letu 2022 izvozili na Hrvaško (14,9 % od celotnega izvoza), sledijo Nemčija, Italija, Avstrija in Slovenija (5. mesto).
• BiH je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, plastiko ter aluminij.
• Največ so v letu 2022 uvozili iz Italije (12,3 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Hrvaška, Kitajska in Turčija.

Poglejte si tudi:
 

• Gospodarske panoge
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi
• Svetovalec v državi