Bosna in Hercegovina 
Predstavitev gospodarstva Bosne in Hercegovine
Predstavitev države
|
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sarajevo | 276.000 |
| Banja Luka | 185.000 |
| Zenica | 111.000 |
| Tuzla | 111.000 |
| Mostar | 1.026.000 |
| Prijedor | 112.000 |
Politična ureditev
|
Uradno ime: |
Bosna in Hercegovina (BiH) obstaja znotraj meja nekdanje jugoslovanske republike z enakim imenom. Zajema dve, v veliki meri avtonomni entiteti: Federacijo BiH ter Republiko Srbsko (RS). Vključuje tudi samoupravno okrožje Brčko, ki je pod neposrednim vodstvom osrednje državne vlade. |
|
Državne pristojnosti: |
Vladi BiH na osrednji državni ravni so bile podeljene omejene pristojnosti v skladu Daytonskim mirovnim sporazumom leta 1995. Te so vključevale ustanovitev ustavnega sodišča, komisije za razseljene osebe, komisije za človekove pravice, centralne banke, javnih družb za upravljanje in delovanje na področju prometa in telekomunikacij, komisije za ohranitev nacionalnih spomenikov ter sistema arbitraže. Tudi zunanjetrgovinski posli se sklepajo s strani vlade BiH. V naslednjih letih so bila na državni ravni ustanovljena ministrstva za pravosodje, varnost in obrambo. Državno predsedstvo je prevzela poveljstvo nad oboroženimi silami v letu 2003. Enotni državni ravni celotne posredne davčne uprave je bil ustanovljen V času priprav na uvedbo davka na dodano vrednost v letu 2006 je bila ustanovljena enotna davčna uprava za posredne davke na ravni države. |
|
Zakonodajna oblast: |
BiH ima dvodomni parlament, ki obsega Predstavniški dom in Dom narodov. Dve tretjini članov se izvoli iz Federacije, ena tretjina pa iz RS. Veljavna večina potrebuje podporo najmanj ene tretjine članov, ki zastopajo posamezno entiteto. Federacija in RS imata tudi parlament. |
|
Volitve: |
Zadnje splošne volitve za tričlansko predsedstvo, predsednika RS ter državne in kantonske parlamente so potekale 7. oktobra 2018, naslednje volitve so predvidene za leto 2022. |
|
Vodstvo države: |
BiH ima rotirajoče, kolektivno, tričlansko predsedstvo. Na volitvah dne 7.10.2018 so bili izvoljeni: Milorad Dodik (bosanski Srb), Šefik Džaferović (Bošnjak) in Željko Komšić (bosanski Hrvat). |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov je kabinet na ravni države BiH, ki ga vodi predsedujoči, ki je de facto predsednik vlade. Člani sveta ministrov imajo štiri letni mandat. Entitete, deset kantonov v Federaciji in okrožje Brčko imajo tudi svoje vlade. Predsednik: Denis Zvizdić (od 11. februarja 2015). |
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Gospodarska politika vlade
Maja 2017 je vlada Federacije BiH sprejela smernice ekonomske in fiskalne politike za obdobje 2018-2020. Vlada je odločna, da bo izvedla potrebne reformne aktivnosti. Prizadevala si bo za fiskalno konsolidacijo in zmanjšanje, oziroma omejevanje javne potrošnje na vseh nivojih, kar pa naj ne bi zaviralo gospodarskega napredka.
Vlada si je za srednjeročni cilj postavila povečanje konkurenčnosti gospodarstva, gospodarski razvoj, krepitev notranje stabilnosti, injiciranje in izvedbo reform v skladu s potrebami BIH na poti k priključevanju EU, ter krepitev regionalnega sodelovanja.
Strateški cilji vlade so gospodarski razvoj države, konkurenčnost gospodarstva, ustvarjanje novih delovnih mest, makroekonomska stabilnost in vključevanje v EU.
Bosna in Hercegovina je zaprosila za članstvo v EU 15. februarja 2016, vendar še vedno ni prejela statusa države kandidatke. Po mnenju Evropskega parlamenta bi bosanske oblasti morale pospešiti ustavne, politične in volilne reforme, da bi pospešile proces integracije države v EU, ki se je upočasnil. Eden ključnih problemov po mnenju Evropskega parlamenta ostajajo korupcija, ter svoboda izražanja in neodvisnost medijev.
Povprečna stopnja inflacije v letu 2018 je znašala 1,4 %. Za leto 2019 je napovedana 1,5 % inflacija, za leto 2020 1,7 % in za leto 2021 1,9 % inflacija.
Stopnja nezaposlenosti v BiH je v letu 2017 znašala 36 %. Za leto 2019 je napovedana 35,7 % stopnja nezaposlenosti, za leti 2020 in 2021 pa 35,3 % oz 35,9 %.
Povprečna bruto mesečna plača v BiH je oktobra 2018 znašala 707,10 EUR. Minimalna plača v BIH znaša 225,60 EUR neto.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.