Bosna in Hercegovina

Predstavitev gospodarstva Bosne in Hercegovine

Predstavitev države

 
Uradni naziv Bosna i Hercegovina / Bosna in Hercegovina
Mednarodna oznaka BA/BIH
Glavno mesto Sarajevo
Velikost (km2) 51.209
Prebivalci (mio) 3,5
Uradni jezik Bosanski, hrvaški, srbski. Več o poslovnem sporazumevanju 
Vera Muslimani (50,7 %), pravoslavni (31 %), rimo-katoliki (15,2 %)
Denarna enota Konvertibilna marka (BAM)
Čas GMT +1, (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas
Klicna številka +387
 


 

Prebivalstvo Bosne in Hercegovine

Bosna in Hercegovina ima 3,5 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev
Sarajevo 276.000
Banja Luka 185.000
Zenica 111.000
Tuzla 111.000
Bijeljina 108.000
Mostar 106.000


Politična ureditev

Uradno ime:

Bosna in Hercegovina (BiH) obstaja znotraj meja nekdanje jugoslovanske republike z enakim imenom. Zajema dve, v veliki meri avtonomni entiteti: Federacijo BiH ter Republiko Srbsko (RS). Vključuje tudi samoupravno okrožje Brčko, ki je pod neposrednim vodstvom osrednje državne vlade.

Državne pristojnosti:

Vladi BiH na osrednji državni ravni so bile podeljene omejene pristojnosti v skladu Daytonskim mirovnim sporazumom leta 1995. Te so vključevale ustanovitev ustavnega sodišča, komisije za razseljene osebe, komisije za človekove pravice, centralne banke, javnih družb za upravljanje in delovanje na področju prometa in telekomunikacij, komisije za ohranitev nacionalnih spomenikov ter sistema arbitraže. Tudi zunanjetrgovinski posli se sklepajo s strani vlade BiH. V naslednjih letih so bila na državni ravni ustanovljena ministrstva za pravosodje, varnost in obrambo. Državno predsedstvo je prevzela poveljstvo nad oboroženimi silami v letu 2003. Enotni državni ravni celotne posredne davčne uprave je bil ustanovljen V času priprav na uvedbo davka na dodano vrednost v letu 2006 je bila ustanovljena enotna davčna uprava za posredne davke na ravni države.

Zakonodajna oblast:

BiH ima dvodomni parlament, ki obsega Predstavniški dom in Dom narodov. Dve tretjini članov se izvoli iz Federacije, ena tretjina pa iz RS. Veljavna večina potrebuje podporo najmanj ene tretjine članov, ki zastopajo posamezno entiteto. Federacija in RS imata tudi parlament.

Volitve:

Zadnje splošne volitve za tričlansko predsedstvo, predsednika RS ter državne in kantonske parlamente so potekale oktobra 2022, naslednje volitve so predvidene za leto 2026.

Vodstvo države:

BiH ima rotirajoče, kolektivno, tričlansko predsedstvo. 

Zadnje volitve so potekale 2. oktobra 2022. V predsedstvo BiH so bili izvoljeni Željka Cvijanović, Denis Bećirović in Željko Komšić.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov je kabinet na ravni države BiH, ki ga vodi predsedujoči, ki je tudi predsednik vlade. Člani sveta ministrov imajo štiri letni mandat. Entitete, deset kantonov v Federaciji in okrožje Brčko imajo tudi svoje vlade.

Predsednik vlade: Zoran Tegeltija (od 05. decembra 2019).
 
Bosna in Hercegovina je članica IMF (International Monetary Fund) in CEFTA (Central European Free Trade Agreement). V WTO (World Trade Organisation) ima status opazovalke.

Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
 
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)



(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 3,5 3,5 3,5 3,5 3,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 64 64 65
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 21,1 19,7 19,0 17,5 18,0
 BDP per capita (v EUR): 6.095 5.687 5.445 5.019 5.167
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 54,0 51,3 47,1 44,4 46,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 15.599 14.773 13.537 12.722 13.192
 Rast BDP (v %): 2,3 2,5 5,8 -3,1 2,8
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 15,6 15,7 15,8 15,9 15,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,0 6,5 2,0 -1,1 0,6
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -9,7 -9,3 -8,9 -8,0 -9,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 5,3 5,1 5,0 4,6 5,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 10,7 -12,4 11,6 -17,0 0,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 8,6 -3,0 9,9 -13,3 1,3
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 0,4 0,3 0,3
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 815,6+ 850,7 711,1 788,3
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 664,0+ 659,8 509,7 541,0
Stopnja tveganja države (op): / 54 53 53 51
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / / / 90 89




Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2022 (posodobljeno jan 2023).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2022.
 

Delo v Bosni in Hercegovini


Tujci, ki delajo v Bosni in Hercegovini, potrebujejo delovno dovoljenje, kar velja tudi za državljane EU.

Pridobitev delovnega dovoljenja za Bosno in Hercegovino je lahko dolgotrajen proces.

Prvi korak za pridobitev delovnega dovoljenja je pridobitev ponudbe lokalnega delodajalca, ki potem na Zavodu za zaposlovanje odda vlogo za delovno dovoljenje.

Delovna dovoljenja so izdana začasno in so običajno aktivna le za obdobje do enega leta.

 

Povprečna in minimalna bruto plača


Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je s 1.1.2023 zvišala minimalno neto plačo v tej entiteti za 9,85 % na 596 BAM (304,72 EUR).
 
Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v Federaciji BiH je septembra 2022 znašala 1.140 BAM (582,87 EUR). V primerjavi z istim mesecem leta 2021 je bila povprečna septembrska neto plača nominalno višja za 14,2 %, realno pa nižja za 3,3 %, je objavil Zvezni statistični urad.
 
Povprečna neto mesečna plača v Republiki Srbski je novembra 2022 znašala 1.211 BAM (619,17 EUR), kar je za 2,5 % realno več kot v enakem obdobju lani. Povprečna bruto mesečna plača v tej entiteti je novembra 2022 znašala 1.835 BAM (938,22 EUR).


Vrednosti BAM so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje 2,5 2,9 2,4
Rast javne potrošnje 2,5 2,6 2,7
Rast investicij 3,6 3,4 3,0



(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Bosna in Hercegovina je v letu 2021 izvozila za 5,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 8,9 mlrd EUR. 
     
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,8 mlrd EUR. 
     
  • V letu 2021 je BiH največ izvažala pohištvo, nafto in plin, električno in elektronsko opremo, izdelke iz železa in jekla ter les.
     
  • Največ so v letu 2021 izvozili v Nemčijo (15,0 % od celotnega izvoza), sledijo Hrvaška, Italija, Avstrija in Slovenija (5. mesto).
     
  • BiH je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, plastiko, vozila ter električno in elektronsko opremo.
     
  • Največ so v letu 2021 uvozili iz Italije (12,1 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Hrvaška, Kitajska in Turčija.
     
 

BiH - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019- 2024 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Mineralna goriva, olja 11,9 Pohištvo 8,8
Stroji, jedrski reaktorji 7,9 Mineralna goriva, olja 8,5
Plastika in plastični izdelki 6,2 Električna in elektronska oprema 7,6
Vozila 6,2 Izdelki iz železa in jekla 7,2
Električna in elektronska oprema 5,9 Les in lesni izdelki 6,8
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Italija 12,1 Nemčija 15,0
Nemčija 11,9 Hrvaška 13,1
Hrvaška 8,9 Italija 11,3
Kitajska 7,9 Avstrija 9,0
Turčija 5,9 Slovenija (5. mesto) 8,6
Slovenija (6. mesto) 4,6 / <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2022.

 

Tuje neposredne investicije 

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v BiH so v letu 2019 znašale 7,7 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 6,8 %.
  • Celotne izhodne TNI BiH so v letu 2019 znašale 0,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 7,3 %. 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Bosni in Hercegovini 2020 - 2021 (grafični prikaz)


 
(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, september 2022.
 

Pogosta vprašanja vezana na trg BIH

Kakšne so poslovne priložnosti v Bosni in Hercegovini?


BIH je ena najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. 
 
Priložnosti na trgu BIH
 

 

Kako prodajati preko spleta v Bosno in Hercegovino?

 
Spletno nakupovanje privlači vedno več potrošnikov, zaradi cenovne dostopnosti, ekskluzivnosti in priročnosti.
 
Spletna prodaja v Bosni in Hercegovini
 
 

Kolikšen je davek na dodano vrednost v Bosni in Hercegovini?


Davek na dodano vrednost je urejen na ravni celotne BiH in se plačuje za dobave blaga in storitev.
 
Davek na dodano vrednost v Bosni in Hercegovini
 
 

Kako ustanoviti d.o.o. v Bosni in Hercegovini?


Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko pravne ali fizične osebe. Ni omejitev glede državljanstva ali bivališča ustanoviteljev.
 
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v BIH
 

 

Poglejte si tudi: