Bosna in Hercegovina 
Predstavitev gospodarstva Bosne in Hercegovine
Predstavitev države
|
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sarajevo | 276.000 |
| Banja Luka | 185.000 |
| Zenica | 111.000 |
| Tuzla | 111.000 |
| Bijeljina | 108.000 |
| Mostar | 106.000 |
Politična ureditev
|
Uradno ime: |
Bosna in Hercegovina (BiH) obstaja znotraj meja nekdanje jugoslovanske republike z enakim imenom. Zajema dve, v veliki meri avtonomni entiteti: Federacijo BiH ter Republiko Srbsko (RS). Vključuje tudi samoupravno okrožje Brčko, ki je pod neposrednim vodstvom osrednje državne vlade. |
|
|
Državne pristojnosti: |
Vladi BiH na osrednji državni ravni so bile podeljene omejene pristojnosti v skladu Daytonskim mirovnim sporazumom leta 1995. Te so vključevale ustanovitev ustavnega sodišča, komisije za razseljene osebe, komisije za človekove pravice, centralne banke, javnih družb za upravljanje in delovanje na področju prometa in telekomunikacij, komisije za ohranitev nacionalnih spomenikov ter sistema arbitraže. Tudi zunanjetrgovinski posli se sklepajo s strani vlade BiH. V naslednjih letih so bila na državni ravni ustanovljena ministrstva za pravosodje, varnost in obrambo. Državno predsedstvo je prevzela poveljstvo nad oboroženimi silami v letu 2003. Enotni državni ravni celotne posredne davčne uprave je bil ustanovljen V času priprav na uvedbo davka na dodano vrednost v letu 2006 je bila ustanovljena enotna davčna uprava za posredne davke na ravni države. |
|
|
Zakonodajna oblast: |
BiH ima dvodomni parlament, ki obsega Predstavniški dom in Dom narodov. Dve tretjini članov se izvoli iz Federacije, ena tretjina pa iz RS. Veljavna večina potrebuje podporo najmanj ene tretjine članov, ki zastopajo posamezno entiteto. Federacija in RS imata tudi parlament. |
|
|
Volitve: |
Zadnje splošne volitve za tričlansko predsedstvo, predsednika RS ter državne in kantonske parlamente so potekale 7. oktobra 2018, naslednje volitve so predvidene za leto 2022. |
|
|
Vodstvo države: |
BiH ima rotirajoče, kolektivno, tričlansko predsedstvo. Na volitvah oktobra 2018 so bili izvoljeni: Milorad Dodik (bosanski Srb), Šefik Džaferović (Bošnjak) in Željko Komšić (bosanski Hrvat). |
|
|
Izvršilna oblast: |
|
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
Gospodarska politika vlade
V letu 2021 bodo v ospredju predvsem ukrepi za blaženje posledic pandemije korona virusa ter program cepljenja prebivalstva. Bosna je začela s cepljenjem proti novemu korona virusu 12. februarja in sicer z ruskim cepivom Sputnik V. Po napovedih oblasti naj bi do konca marca prejeli preko 400.000 odmerkov ruskega cepiva. Vlada tudi upa, da bo prejela še 200.000 odmerkov cepiv Pfizer-BioNTech in AstraZeneca prek programa Združenih narodov Covax, ki je bil vzpostavljen za zagotovitev pravičnega dostopa do cepiv za države z nižjimi dohodki. Bosna je preko Covaxa naročila 1,2 mio odmerkov cepiva, prek EU pa skoraj 900.000.
Glavne gospodarske prednostne naloge Bosne in Hercegovine pa so:
- pospešitev vključevanja v EU
- krepitev fiskalnega sistema
- reforma javne uprave
- članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO)
- zagotavljanje gospodarske rasti
- spodbujanje dinamičnega, konkurenčnega zasebnega sektorja.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
Poglejte si tudi:
