Bosna in Hercegovina 
Predstavitev gospodarstva Bosne in Hercegovine
Predstavitev države
Uradni naziv | Bosna i Hercegovina / Bosna in Hercegovina |
Mednarodna oznaka | BA/BIH |
Glavno mesto | Sarajevo |
Velikost (km2) | 51.209 |
Prebivalci (mio) | 3,5 |
Uradni jezik | Bosanski, hrvaški, srbski. Več o poslovnem sporazumevanju |
Vera | Muslimani (50,7 %), pravoslavni (31 %), rimo-katoliki (15,2 %) |
Denarna enota | Konvertibilna marka (BAM) |
Čas | GMT +1, (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas |
Klicna številka | +387 |
Prebivalstvo Bosne in Hercegovine
Bosna in Hercegovina ima 3,5 milijona prebivalcev.
Večja mesta
Večja mesta | Število prebivalcev |
---|---|
Sarajevo | 276.000 |
Banja Luka | 185.000 |
Zenica | 111.000 |
Tuzla | 111.000 |
Bijeljina | 108.000 |
Mostar | 106.000 |
Politična ureditev
Uradno ime: |
Bosna in Hercegovina (BiH) obstaja znotraj meja nekdanje jugoslovanske republike z enakim imenom. Zajema dve, v veliki meri avtonomni entiteti: Federacijo BiH ter Republiko Srbsko (RS). Vključuje tudi samoupravno okrožje Brčko, ki je pod neposrednim vodstvom osrednje državne vlade. |
|
Državne pristojnosti: |
Vladi BiH na osrednji državni ravni so bile podeljene omejene pristojnosti v skladu Daytonskim mirovnim sporazumom leta 1995. Te so vključevale ustanovitev ustavnega sodišča, komisije za razseljene osebe, komisije za človekove pravice, centralne banke, javnih družb za upravljanje in delovanje na področju prometa in telekomunikacij, komisije za ohranitev nacionalnih spomenikov ter sistema arbitraže. Tudi zunanjetrgovinski posli se sklepajo s strani vlade BiH. V naslednjih letih so bila na državni ravni ustanovljena ministrstva za pravosodje, varnost in obrambo. Državno predsedstvo je prevzela poveljstvo nad oboroženimi silami v letu 2003. Enotni državni ravni celotne posredne davčne uprave je bil ustanovljen V času priprav na uvedbo davka na dodano vrednost v letu 2006 je bila ustanovljena enotna davčna uprava za posredne davke na ravni države. |
|
Zakonodajna oblast: |
BiH ima dvodomni parlament, ki obsega Predstavniški dom in Dom narodov. Dve tretjini članov se izvoli iz Federacije, ena tretjina pa iz RS. Veljavna večina potrebuje podporo najmanj ene tretjine članov, ki zastopajo posamezno entiteto. Federacija in RS imata tudi parlament. |
|
Volitve: |
Zadnje splošne volitve za tričlansko predsedstvo, predsednika RS ter državne in kantonske parlamente so potekale oktobra 2022, naslednje volitve so predvidene za leto 2026. |
|
Vodstvo države: |
|
|
Izvršilna oblast: |
|
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
---|---|---|---|---|---|
Število prebivalcev (v mio): | 3,5 | 3,5 | 3,5 | 3,5 | 3,5 |
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 65++ | 64 | 65 |
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 28,4 | 27,1 | 24,2 | 20,0 | 17,7 |
BDP per capita (v EUR): | 8.232 | 7.810 | 6.968 | 5.744 | 5.088 |
BDP (PPP, v mlrd EUR): | 67,9 | 64,5 | 60,9 | 48,8 | 45,1 |
BDP per capita (PPP, v EUR): | 19.651 | 18.617 | 17.534 | 14.023 | 12.942 |
Rast BDP (v %): | 3,0 | 2,0 | 3,8 | 7,4 | -3,0 |
Stopnja nezaposlenosti (v %): | 17,2 | 17,2 | 17,3 | 17,4 | 15,9 |
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,0 | 6,0 | 14,0 | 2,0 | -1,1 |
Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -12,4 | -11,8 | -11,3 | -10,2 | -8,0 |
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 7,4 | 7,1 | 6,7 | 6,5 | 4,8 |
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 7,0 | 3,7 | 5,4 | 24,2 | -15,5 |
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,1 | 9,8 | 16,4 | 20,2 | -13,1 |
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 0,6 | 0,5 | 0,4 |
Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 503,7+ | 976,0 | 850,7 | 711,1 |
Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 385,3+ | 792,8 | 659,8 | 509,7 |
Stopnja tveganja države (op): | / | 53 | 54 | 53 | 53 |
Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 90 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.
Delo v Bosni in Hercegovini
Tujci, ki delajo v Bosni in Hercegovini, potrebujejo delovno dovoljenje, kar velja tudi za državljane EU.
Pridobitev delovnega dovoljenja za Bosno in Hercegovino je lahko dolgotrajen proces.
Prvi korak za pridobitev delovnega dovoljenja je pridobitev ponudbe lokalnega delodajalca, ki potem na Zavodu za zaposlovanje odda vlogo za delovno dovoljenje.
Delovna dovoljenja so izdana začasno in so običajno aktivna le za obdobje do enega leta.
Povprečna in minimalna bruto plača
Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je s 1.1.2023 zvišala minimalno neto plačo v tej entiteti za 9,85 % na 596 BAM (304,72 EUR).
Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v Federaciji BiH je septembra 2022 znašala 1.140 BAM (582,87 EUR). V primerjavi z istim mesecem leta 2021 je bila povprečna septembrska neto plača nominalno višja za 14,2 %, realno pa nižja za 3,3 %, je objavil Zvezni statistični urad.
Povprečna neto mesečna plača v Republiki Srbski je novembra 2022 znašala 1.211 BAM (619,17 EUR), kar je za 2,5 % realno več kot v enakem obdobju lani. Povprečna bruto mesečna plača v tej entiteti je novembra 2022 znašala 1.835 BAM (938,22 EUR).
Vrednosti BAM so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
2022 | 2023* | |
---|---|---|
Rast zasebne potrošnje | 2,9 | 2,4 |
Rast javne potrošnje | 2,6 | 2,7 |
Rast investicij | 3,4 | 3,0 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Bosna in Hercegovina je v letu 2022 izvozila za 6,7 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 11,3 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -4,6 mlrd EUR.
- V letu 2022 je BiH največ izvažala nafto in plin, aluminij, pohištvo, izdelke iz železa in jekla ter električno in elektronsko opremo.
- Največ so v letu 2022 izvozili na Hrvaško (14,9 % od celotnega izvoza), sledijo Nemčija, Italija, Avstrija in Slovenija (5. mesto).
- BiH je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, plastiko ter aluminij.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Italije (12,3 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Hrvaška, Kitajska in Turčija.
BiH - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020- 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
---|---|---|---|
Mineralna goriva, olja | 16,5 | Mineralna goriva, olja | 10,0 |
Stroji, jedrski reaktorji | 7,2 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 8,8 |
Električna in elektronska oprema | 5,8 | Pohištvo | 7,8 |
Plastika in plastični izdelki | 5,6 | Izdelki iz železa in jekla | 7,5 |
Aluminij in aluminijasti izdelki | 5,5 | Električna in elektronska oprema | 7,3 |
Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
---|---|---|---|
Italija | 12,3 | Hrvaška | 14,9 |
Nemčija | 10,5 | Nemčija | 14,8 |
Hrvaška | 9,9 | Italija | 11,2 |
Kitajska | 8,1 | Avstrija | 9,5 |
Turčija | 5,9 | Slovenija (5. mesto) | 7,9 |
Slovenija (6. mesto) | 3,9 | / | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v BiH so v letu 2021 znašale 8,0 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 2,7 %.
- Celotne izhodne TNI BiH so v letu 2021 znašale 0,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 4,5 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Bosni in Hercegovini 2021 - 2022 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v BiH
Države vlagateljice | mio EUR |
---|---|
Avstrija | 1.416 |
Hrvaška | 1.334 |
Srbija | 1.104 |
Slovenija | 619 |
Nemčija | 453 |
Združeno kraljestvo | 394 |
Italija | 382 |
Nizozemska | 359 |
Švica | 319 |
Turčija | 255 |
Podjetje | Država |
---|---|
Adria Group B.V. | Nizozemska |
Vlada Republike Srbije | Srbija |
Zagrebacka Banka D.D. | Hrvaška |
Rosimushchestvo | Rusija |
Ukio Banko Investicine Grupe Uab | Litva |
Olip Italia Spa | Italija |
Rosimushchestvo | Rusija |
Sisecam Chem Investment B.V. | Nizozemska |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Pogosta vprašanja vezana na trg BIH
Kakšne so poslovne priložnosti v Bosni in Hercegovini?
BIH je ena najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije.
Priložnosti na trgu BIH
Kako prodajati preko spleta v Bosno in Hercegovino?
Spletno nakupovanje privlači vedno več potrošnikov, zaradi cenovne dostopnosti, ekskluzivnosti in priročnosti.
Spletna prodaja v Bosni in Hercegovini
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Bosni in Hercegovini?
Davek na dodano vrednost je urejen na ravni celotne BiH in se plačuje za dobave blaga in storitev.
Davek na dodano vrednost v Bosni in Hercegovini
Kako ustanoviti d.o.o. v Bosni in Hercegovini?
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko pravne ali fizične osebe. Ni omejitev glede državljanstva ali bivališča ustanoviteljev.
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v BIH
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi