Bosna in Hercegovina

Predstavitev gospodarstva Bosne in Hercegovine

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Bosna i Hercegovina / Bosna in Hercegovina

BA / BIH

Sarajevo

51.209

3,5

Bosanski, hrvaški, srbski

Muslimanska 50,7 %, pravoslavna 31 %, rimskokatoliška 15,2 %

5.179 EUR (2019)

Konvertibilna marka (BAM)

Enako kot v Sloveniji

+ 387

 


 

Večja mesta

Večja mesta (z okoliškimi občinami) Število prebivalcev 
Sarajevo 696.731
Banja Luka 221.106
Zenica 164.423
Tuzla 142.486
Mostar 104.518
Bihać 75.641


Politična ureditev

Uradno ime:

Bosna in Hercegovina (BiH) obstaja znotraj meja nekdanje jugoslovanske republike z enakim imenom. Zajema dve, v veliki meri avtonomni entiteti: Federacijo BiH ter Republiko Srbsko (RS). Vključuje tudi samoupravno okrožje Brčko, ki je pod neposrednim vodstvom osrednje državne vlade.

Državne pristojnosti:

Vladi BiH na osrednji državni ravni so bile podeljene omejene pristojnosti v skladu Daytonskim mirovnim sporazumom leta 1995. Te so vključevale ustanovitev ustavnega sodišča, komisije za razseljene osebe, komisije za človekove pravice, centralne banke, javnih družb za upravljanje in delovanje na področju prometa in telekomunikacij, komisije za ohranitev nacionalnih spomenikov ter sistema arbitraže. Tudi zunanjetrgovinski posli se sklepajo s strani vlade BiH. V naslednjih letih so bila na državni ravni ustanovljena ministrstva za pravosodje, varnost in obrambo. Državno predsedstvo je prevzela poveljstvo nad oboroženimi silami v letu 2003. Enotni državni ravni celotne posredne davčne uprave je bil ustanovljen V času priprav na uvedbo davka na dodano vrednost v letu 2006 je bila ustanovljena enotna davčna uprava za posredne davke na ravni države.

Zakonodajna oblast:

BiH ima dvodomni parlament, ki obsega Predstavniški dom in Dom narodov. Dve tretjini članov se izvoli iz Federacije, ena tretjina pa iz RS. Veljavna večina potrebuje podporo najmanj ene tretjine članov, ki zastopajo posamezno entiteto. Federacija in RS imata tudi parlament.

Volitve:

Zadnje splošne volitve za tričlansko predsedstvo, predsednika RS ter državne in kantonske parlamente so potekale 7. oktobra 2018, naslednje volitve so predvidene za leto 2022.

Vodstvo države:

BiH ima rotirajoče, kolektivno, tričlansko predsedstvo. Na volitvah oktobra 2018 so bili izvoljeni: Milorad Dodik (bosanski Srb), Šefik Džaferović (Bošnjak) in Željko Komšić (bosanski Hrvat).

Izvršilna oblast:

Svet ministrov je kabinet na ravni države BiH, ki ga vodi predsedujoči, ki je tudi predsednik vlade. Člani sveta ministrov imajo štiri letni mandat. Entitete, deset kantonov v Federaciji in okrožje Brčko imajo tudi svoje vlade.

Predsednik vlade: Zoran Tegeltija (od 05. decembra 2019).
 
Bosna in Hercegovina je članica IMF (International Monetary Fund) in CEFTA (Central European Free Trade Agreement). V WTO (World Trade Organisation) ima status opazovalke.

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
 
 

Gospodarska politika vlade

Vladi obeh entitet sta oktobra 2019 sprejeli sveženj socialno-ekonomskih reform, ki ga je januarja 2020 potrdil tudi Svet ministrov. Februarja 2020 je bilo zato v Bijeljini organizirano delovno srečanje predstavnikov EU, oblikovalcev politike BiH in ključnih mednarodnih partnerjev za gospodarske reforme. Na delovnem srečanju so razpravljali o nadaljnjih korakih, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev EU, tako na gospodarskem, kot tudi na socialnem področju.

Glavni izzivi vladne politike so:

  • izboljšati poslovno okolje
  • spodbuditi gospodarsko rast
  • povečati konkurenčnost
  • depolitizirati državna podjetja
  • reformirati zdravstveni sistem
  • zagotoviti boljše možnosti za mlade, ženske in ranljive skupine.

Decembra 2019 je Svet EU pozdravil mnenje Evropske komisije o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v EU. Poleg štirinajstih ključnih prednostnih nalog, opredeljenih v mnenju, se mora BiH dogovoriti in izvajati ukrepe socialno-ekonomskih reform na vseh ravneh vlade v skladu s političnimi smernicami programa ekonomskih reform.


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.