Bosna in Hercegovina
Predstavitev gospodarstva Bosne in Hercegovine
Predstavitev gospodarstva Bosne in Hercegovine |
---|
Predstavitev države
Uradni naziv | Bosna i Hercegovina / Bosna in Hercegovina |
Mednarodna oznaka | BA/BIH |
Glavno mesto | Sarajevo |
Velikost (km2) | 51.209 |
Prebivalci (mio) | 3,5 |
Uradni jezik | Bosanski, hrvaški, srbski. Več o poslovnem sporazumevanju |
Vera | Muslimani (50,7 %), pravoslavni (31 %), rimo-katoliki (15,2 %) |
Denarna enota | Konvertibilna marka (BAM) |
Čas | GMT +1, (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas |
Klicna številka | +387 |
Prebivalstvo Bosne in Hercegovine
Bosna in Hercegovina ima 3,5 milijona prebivalcev.
Večja mesta
Večja mesta | Število prebivalcev |
---|---|
Sarajevo | 346.000 |
Banja Luka | 185.000 |
Zenica | 111.000 |
Tuzla | 111.000 |
Bijeljina | 108.000 |
Mostar | 106.000 |
Politična ureditev
Uradno ime: |
Bosna in Hercegovina (BiH) obstaja znotraj meja nekdanje jugoslovanske republike z enakim imenom. Zajema dve, v veliki meri avtonomni entiteti: Federacijo BiH ter Republiko Srbsko (RS). Vključuje tudi samoupravno okrožje Brčko, ki je pod neposrednim vodstvom osrednje državne vlade. |
|
Državne pristojnosti: |
Vladi BiH na osrednji državni ravni so bile podeljene omejene pristojnosti v skladu Daytonskim mirovnim sporazumom leta 1995. Te so vključevale ustanovitev ustavnega sodišča, komisije za razseljene osebe, komisije za človekove pravice, centralne banke, javnih družb za upravljanje in delovanje na področju prometa in telekomunikacij, komisije za ohranitev nacionalnih spomenikov ter sistema arbitraže. Tudi zunanjetrgovinski posli se sklepajo s strani vlade BiH. V naslednjih letih so bila na državni ravni ustanovljena ministrstva za pravosodje, varnost in obrambo. Državno predsedstvo je prevzela poveljstvo nad oboroženimi silami v letu 2003. Enotni državni ravni celotne posredne davčne uprave je bil ustanovljen V času priprav na uvedbo davka na dodano vrednost v letu 2006 je bila ustanovljena enotna davčna uprava za posredne davke na ravni države. |
|
Zakonodajna oblast: |
BiH ima dvodomni parlament, ki obsega Predstavniški dom in Dom narodov. Dve tretjini članov se izvoli iz Federacije, ena tretjina pa iz RS. Veljavna večina potrebuje podporo najmanj ene tretjine članov, ki zastopajo posamezno entiteto. Federacija in RS imata tudi parlament. |
|
Volitve: |
Zadnje splošne volitve za tričlansko predsedstvo, predsednika RS ter državne in kantonske parlamente so potekale oktobra 2022, naslednje volitve so predvidene za leto 2026. |
|
Vodstvo države: |
|
|
Izvršilna oblast: |
|
Vir: EIU; Factiva, januar 2024.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2025-2021
2025* | 2024* | 2023 | 2022 | 2021 | |
---|---|---|---|---|---|
Število prebivalcev (v mio): | 3,4 | 3,5 | 3,5 | 3,5 | 3,5 |
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 65 | 64 |
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 28,4 | 26,9 | 25,2 | 23,3 | 20,0 |
BDP per capita (v EUR): | 8.256 | 7.783 | 7.266 | 6.709 | 5.750 |
BDP (PPP, v mlrd EUR): | 69,1 | 65,9 | 62,8 | 61,1 | 48,8 |
BDP per capita (PPP, v EUR): | 20.049 | 19.072 | 18.122 | 17.591 | 14.006 |
Rast BDP (v %): | 3,0 | 2,5 | 1,8 | 4,2 | 7,4 |
Stopnja nezaposlenosti (v %): | 13,3 | 13,3 | 13,3 | 15,4 | 17,4 |
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,7 | 3,0 | 6,1 | 14,0 | 2,0 |
Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -14,7 | -13,9 | -13,2 | -13,6 | -10,1 |
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 8,8 | 8,3 | 8,0 | 8,4 | 6,5 |
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 7,3 | 5,4 | 5,3 | 12,5 | 23,8 |
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 6,6 | 6,2 | 5,5 | 6,3 | 20,0 |
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 0,9 | 0,7 | 0,6 |
Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 603,9+ | 992,1 | 976,0 | 850,7 |
Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 435,8+ | 741,7 | 792,8 | 659,8 |
Stopnja tveganja države (op): | / | 51 | 53 | 54 | 53 |
Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 90 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jul 2024 (posodobljeno september 2024).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2024.
Delo v Bosni in Hercegovini
Tujci, ki delajo v Bosni in Hercegovini, potrebujejo delovno dovoljenje, kar velja tudi za državljane EU.
Pridobitev delovnega dovoljenja za Bosno in Hercegovino je lahko dolgotrajen proces.
Prvi korak za pridobitev delovnega dovoljenja je pridobitev ponudbe lokalnega delodajalca, ki potem na Zavodu za zaposlovanje odda vlogo za delovno dovoljenje.
Delovna dovoljenja so izdana začasno in so običajno aktivna le za obdobje do enega leta.
Povprečna in minimalna bruto plača
V Federaciji Bosne in Hercegovine je minimalna neto plača v letu 2024 ostala nespremenjena in znaša 596 BAM ali 304,73 EUR.
Po podatkih Zveznega statističnega urada, je povprečna mesečna neto plača na zaposlenega, decembra 2023 znašala 1.304 BAM ali 666,72 EUR, kar je za 3,7 % več kot v enakem obdobju leto prej.
Povprečna neto mesečna plača v Republiki Srbski je v letu 2023 znašala 1.274 BAM ali 651,38 EUR, kar je za 4,1 % realno več kot v letu 2022.
Povprečna bruto mesečna plača v tej entiteti je decembra 2023 znašala 1.988 BAM ali 1.016,44 EUR.
Vrednosti BAM so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
2023 | 2024* | 2025* | 2026* | |
---|---|---|---|---|
Rast zasebne potrošnje | 3,4 | 2,0 | 3,8 | 4,0 |
Rast javne potrošnje | 1,7 | 6,2 | 2,1 | 2,8 |
Rast investicij | -4,6 | 4,0 | 4,4 | 3,3 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2024.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Bosna in Hercegovina je v letu 2023 izvozila za 8,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 13,3 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,4 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Bosna in Hercegovina največ izvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, pohištvo ter izdelke iz železa in jekla.
- Največ so v letu 2023 izvozili v Nemčijo (16 % od celotnega izvoza), sledijo Hrvaška, Avstrija, Italija in Slovenija.
- Bosna in Hercegovina je v letu 2023 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo ter plastiko.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Italije (13,9 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Kitajska, Hrvaška in Turčija.
BiH - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021- 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
---|---|---|---|
Mineralna goriva, olja | 13,2 | Mineralna goriva, olja | 9,5 |
Stroji, jedrski reaktorji | 8,6 | Električna in elektronska oprema | 8,5 |
Vozila | 7,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,9 |
Električna in elektronska oprema | 6,9 | Pohištvo | 7,8 |
Plastika in plastični izdelki | 5,2 | Izdelki iz železa in jekla | 7,4 |
Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
---|---|---|---|
Italija | 13,9 | Nemčija | 16,0 |
Nemčija | 12,0 | Hrvaška | 15,3 |
Kitajska | 9,5 | Avstrija | 10,3 |
Hrvaška | 7,5 | Italija | 8,7 |
Turčija | 5,5 | Slovenija | 8,1 |
Slovenija (6. mesto) | 3,9 | Slovenija (5. mesto) | 8,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v BiH so v letu 2022 znašale 8,9 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 2,0 %.
- Celotne izhodne TNI BiH so v letu 2022 znašale 0,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 3,5 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Bosni in Hercegovini 2022 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v BiH
Države vlagateljice | mio EUR |
---|---|
Avstrija | 1.416 |
Hrvaška | 1.334 |
Srbija | 1.104 |
Slovenija | 619 |
Nemčija | 453 |
Združeno kraljestvo | 394 |
Italija | 382 |
Nizozemska | 359 |
Švica | 319 |
Turčija | 255 |
Podjetje | Država |
---|---|
Adria Group B.V. | Nizozemska |
Vlada Republike Srbije | Srbija |
Zagrebacka Banka D.D. | Hrvaška |
Rosimushchestvo | Rusija |
Ukio Banko Investicine Grupe Uab | Litva |
Olip Italia Spa | Italija |
Rosimushchestvo | Rusija |
Sisecam Chem Investment B.V. | Nizozemska |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Pogosta vprašanja vezana na trg BIH
Kakšne so poslovne priložnosti v Bosni in Hercegovini?
BIH je ena najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije.
Priložnosti na trgu BIH
Kako prodajati preko spleta v Bosno in Hercegovino?
Spletno nakupovanje privlači vedno več potrošnikov, zaradi cenovne dostopnosti, ekskluzivnosti in priročnosti.
Spletna prodaja v Bosni in Hercegovini
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Bosni in Hercegovini?
Davek na dodano vrednost je urejen na ravni celotne BiH in se plačuje za dobave blaga in storitev. Standardna stopnja je 17%.
Davek na dodano vrednost v Bosni in Hercegovini
Kako ustanoviti d.o.o. v Bosni in Hercegovini?
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko pravne ali fizične osebe. Ni omejitev glede državljanstva ali bivališča ustanoviteljev.
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v BIH
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi