Bosna in Hercegovina

Gospodarske panoge Bosne in Hercegovine

Priložnosti na trgu

BIH je ena najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. V letu 2020 je Slovenija v BIH izvozila za 712,7 mio EUR blaga, medtem ko je BIH iz Slovenije v letu 2020 uvozila za 509,5 mio EUR blaga. Država je odprta za tuje naložbe in ponuja liberalni trgovinski režim.

Najboljše priložnosti so v naslednjih sektorjih:

  • Materiali in oprema za industrijo, predvsem v prevladujoči kovinski industriji.
  • Oprema za proizvodnjo in prenos energije ter za gradnjo hidroelektrarn.
  • Telekomunikacijska oprema in storitve za razširitev obstoječih omrežij, vključno z mobilnimi, stacionarnimi in širokopasovnimi povezavami.
  • Inženirske in gradbene storitve prometne infrastrukture za projekt gradnje avtoceste koridorja 5c in nadgradnjo lokalne cestne in železniške infrastrukture.
  • Gradbena oprema za podporo komercialnim gradbenim potrebam za infrastrukturne projekte.
  • Medicinska oprema za javne zdravstvene sisteme in zasebne prakse, vključno s sodobno diagnostično opremo.
  • Oprema in storitve informacijske tehnologije.
  • Izdelki in storitve v kmetijskem sektorju, predvsem v segmentih mesa, mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave, zdravilnih zelišč ter ribištva.

 

Gospodarstvo

Danes Bosna in Hercegovina velja za državo z srednjim dohodkom, saj je po letu 1995 dosegla velike rezultate, ko se je končal med-etnični konflikt, ki je uničil večji del bosanskega gospodarstva in infrastrukture, povečal brezposelnost in zmanjšal proizvodnjo. Vendar gospodarstvu še vedno primanjkuje konkurenčnosti in vlada je začela program strukturnih reform za obdobje 2019–2021, da bi spodbudila zasebne naložbe in izvoz. Bosna in Hercegovina še naprej prejema makroekonomske pakete in programe finančne pomoči s strani EU in Mednarodnega denarnega sklada in bo tudi v prihodnjih letih verjetno še naprej odvisna od tuje pomoči.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 7 % BDP in zaposluje nekaj več kot 15 % delovne sile. Glavni kmetijski proizvodi so pšenica, sadje in zelenjava, veliko vlogo v sektorju pa imata tudi živinoreja in perutninarstvo.  Država ima približno 1,6 mio ha zemljišč, primernih za obdelavo, večina kmetij pa je majhnih in v družinski lasti. Bosna in Hercegovina je še vedno neto uvoznica hrane.


Storitveni sektor prispeva 66 % BDP in zaposluje 52,6 % delovne sile. Najpomembnejši segmenti storitvenega sektorja so trgovina, poslovne storitve, promet, gradbeništvo in turizem. 


Vir: EIU; Factiva, marec 2021.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 27 % BDP in zaposluje 32,3 % delovne sile. Bosna in Hercegovina v glavnem proizvaja surovine, kot so jeklo, premog, železova ruda, svinec, cink in aluminij. Pomemben sektor in izvozna surovina je tudi les. Drugi pomembni proizvodni sektorji so mineralni in kemični izdelki, stroji, mehanske naprave, tekstil in obutev. Industrija se je v zadnjem desetletju krčila zaradi svetovne finančne krize in posledičnega upada tako domačega kot evropskega povpraševanja. Skupna dodana vrednost predelovalnega sektorja je ocenjena na 12,9 % BDP (Svetovna banka).


Industrijska proizvodnja je v letu 2020 upadla za -8,5 %. Za leto 2021 analitiki napovedujejo 6 % rast industrijske proizvodnje, v letih 2022 in 2023 pa je napovedana rast industrijske proizvodnje v višini 4 % in 4,1 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na trgu BiH:
 


Živilska industrija - ustekleničena voda


V letu 2020 se je maloprodaja ustekleničene vode v BIH povečala za 3 %, tako glede na vrednost, kot v obsegu. Vrednost prodaje je dosegla 172 mio BAM ali približno 88,1 mio EUR, medtem ko je obseg prodaje znašal 204 mio litrov.

Obseg prodaje ustekleničene vode v restavracijah in barih pa se je v letu 2020, zaradi omejitvenih ukrepov, zmanjšal za -25 %.
Trg ustekleničene vode se je v BIH v času pandemije na splošno povečal. Trend zdravega prehranjevanja je pozitivno vplival na trg, saj se vse več potrošnikov odloča za spremenjen, bolj zdrav način življenja. V času prve nacionalne zapore, marca 2020, se je v BIH pojavil trend kopičenja zalog. Številni potrošniki so se bali, da bo zalog kmalu zmanjkalo, zato so na veliko kupovali najnujnejše izdelke. Čeprav je bil to kratkotrajen trend, je zagotovo pripomogel k pospešitvi celotne prodaje ustekleničene vode.

Analitiki napovedujejo, da bo trg ustekleničene vode v BIH v obdobju 2021-2025 zmerno rasel in v letu 2025 dosegel vrednost 198 mio BAM (približno 101,5 mio EUR), oziroma 225 mio litrov.

Največji konkurent na trgu ustekleničene vode v BIH je Sarajevski Kiseljak, ki je imel v letu 2020 44 % delež glede na vrednost maloprodaje.

Eden večjih konkurentov na trgu je tudi podjetje Vitinka. EBRD podjetju že od leta 2019 pomaga pri financiranju okolju prijazne proizvodnje in nove sodobne opreme. Naložbe so podjetju pomagale razširiti poslovanje in razviti nov pristop k trženju. Odprli so tudi nove distribucijske centre, lansirali nove izdelke in svoje tržne dosege razširili na Črno goro in Srbijo.
 


Konkurenti na trgu in njihove blagovne znamke:

  • Atlantic Grupa dd (Cedevita)
  • Coca-Cola HBC B-H doo (Olimpija)
  • DK Trade doo (Donat Mg)
  • Jamnica dd (Jamnica,Jana)
  • Knjaz Milos ad (Knjaz Miloš)
  • Oaza doo (Oaza)
  • Planinka ad (Prolom)
  • Podravka doo (Studena,Studenac)
  • Sarajevska Pivara dd (Lejla, Sarajevska)
  • Sarajevski Kiseljak dd (Sarajevski Kiseljak, Sensation)
  • Vitinka ad (Vitinka 1880, Vivia, Vivia Exotic)
 
 

Največji proizvajalci brezalkoholnih pijač v BIH

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Cc Hbc B-H D.O.O. Sarajevo 74,68
sarajevski Kiseljak D.O.O. Kiseljak 40,51
Sarajevski Kiseljak D.D. 16,27
Vitinka Ad Zvornik 15,00
Obala Grupa D.O.O. 4,52
nn Holding D.O.O. Bijeljina 3,96
arizona Kompani D.O.O. 3,52


Vir: Factiva, junij 2021.

 

IKT - telekomunikacije

Telekomunikacijski trg v BiH je eden najmanj razvitih v srednji in vzhodni Evropi in kot tak predstavlja velik potencial za operaterje in ponudnike telekomunikacijske opreme. Trg je bil liberaliziran, zakonodajni okvir pa je bil oblikovan na podlagi zakonodajnega okvira EU za komunikacije. Čeprav BIH ostaja kandidatka za članstvo v EU, je julija 2017 uvedla nove cene mobilnega gostovanja, da bi se lahko prilagodila spremembam, uvedenim po vsej EU. V letu 2019 so bili sklenjeni dodatni sporazumi o gostovanju še z drugimi državami zahodnega Balkana.

Telekomunikacijski trg BIH je razdeljen na 3 cone, v vsaki od njih pa dominira en operater. Največji je BH Telecom, sledita pa Telekom Srpske, ki deluje v Republiki Srbski in HT Mostar, ki deluje v Hercegovini. Vsi trije ponudniki skupaj obvladujejo 99 % trga. Za vse tri veljajo posebne obveznosti, namenjene izboljšanju konkurence.

Širokopasovno omrežje fiksne telefonije je precej nerazvito, zato naložbe BH Telecoma in Telekoma Srpske v mobilne nadgradnje olajšujejo širokopasovno povezljivost v državi v večjem obsegu, kot je to običajno drugod po Evropi. Internetne storitve so na voljo prek glavnih treh ponudnikov in številnih manjših operaterjev. DSL in kabel sta glavni platformi, medtem ko je optična širokopasovna povezava na trgu prisotna le v manjšem obsegu. Vsi trije nacionalni operaterji zagotavljajo nacionalno pokritost. Njihova omrežja pomagajo podpirati širokopasovne povezave na podeželskih območjih, kjer je fiksna infrastruktura nezadostna.

Po poročilu Regulatorne Agencije za komunikacije (RAK), je skupni prihodek, ustvarjen na telekomunikacijskem trgu v BIH, v letu 2019 znašal 1,24 mlrd BAM ali približno 640 mio EUR. To je za -2,05 % manj kot v prejšnjem letu in je predstavljalo 3,54 % delež v BDP.

Po podatkih državne statistične agencije je bilo v BIH v Q4 2020 3,5 mio uporabnikov mobilne telefonije, medtem ko jih je bilo konec leta 2019 3,75 mio. Stopnja penetracije mobilne telefonije je konec leta 2020 znašala 99,39 %.

Skupno število aktivnih linij fiksne telefonije je konec leta 2020 doseglo 559.986, konec leta 2019 pa 582.868.

Konec Q4 2020 je bilo 770.424 fiksnih širokopasovnih internetnih povezav v primerjavi s 748.887 v Q4 2019. Od tega je bilo 411.850 xDSL, 258.020 kabelskih, 53.567 fiksnih brezžičnih in 45.046 FTTx. Stopnja penetracije fiksne internetne storitve je znašala 93,49 %.

 

Največja podjetja na področju telekomunikacij v BIH 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
bh Telecom D.D. Sarajevo 214,99
telekom Srpske A.D. Banja Luka; mtel A.D. Banja Luka 196,44
Jp Ht D.D. Mostar 90,80
telemach Bh D.O.O. Sarajevo 61,56
Logosoft Privredno društvo za informatički inženjering d.o.o. 7,78
hkb Net D.O.O. Sarajevo 7,13
Roaming Networks D.O.O. Banja Luka 6,14

Vir: Factiva, junij 2021.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje