Bosna in Hercegovina

Gospodarske panoge Bosne in Hercegovine


Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje


Gospodarstvo ter možnost vstopa na trg Bosne in Hercegovine

Vpogled v trg

Bosna in Hercegovina (BiH) je tranzicijsko gospodarstvo, ki ga zaznamuje hitro upadanje prebivalstva.

Gospodarsko rast v BiH poganja predvsem potrošnja in do neke mere tudi javne investicije. BiH je tesno povezana z globalnimi vrednostnimi verigami, saj izvaža predvsem blago nizke vrednosti in ne storitev.

Gospodarska rast BiH je po podatkih IMF v letu 2023 dosegla 2 %, za leto 2024 in 2025 pa naj bi po napovedih dosegla 3 %.

BiH je leta 2022 postala država kandidatka za članstvo v EU. Prav tako si prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji.

BiH uvozi skoraj dvakrat več kot izvozi. Največja trgovinska partnerica BiH je EU.

Bosna in Hercegovina je bila v letu 2023 13. največja trgovinska partnerica Slovenije in njen 12. najpomembnejši izvozni trg. Največji izvozni kategoriji Slovenije v BiH sta kategoriji vozil ter električnih strojev in opreme.


Industrijski sektor 

Industrijski sektor ustvari 29 % BDP in zaposluje okoli 1/3 delovne sile. 

Bosna in Hercegovina ima zaloge železove rude v okolici Banja Luke in na Kozari, boksita pri Mostarju ter lignita in bitumenskega premoga v regijah okoli Sarajeva, Zenice, Tuzle in Kozare. V manjših količinah so prisotni cink, živo srebro in mangan. Država ima tudi velik hidroelektrični potencial.

Proizvodnja je zgodovinsko predstavljala velik del gospodarstva Bosne in Hercegovine, po vojni pa se je država borila za ponovno oživitev industrijske proizvodnje. 

Najpomembnejše industrijske panoge so kovinska industrija, industrija železa in jekla, ter lesna, živilska in tekstilna industrija.


Po podatkih statističnega urada BiH je industrijska proizvodnja leta 2023 upadla za -3,8 %, potem ko je leta 2022 zrasla za 1,7 %.

 

Tržni izzivi

  • Politično okolje v državi in zapletena vladna struktura ustvarjata precejšnje ovire za gospodarski razvoj.
  • BiH je eno izmed najmanj konkurenčnih gospodarstev v jugovzhodni Evropi.
  • Postopki za ustanovitev novega podjetja in pridobitev gradbenih dovoljenj so lahko zapleteni in dolgotrajni.
  • Korupcija, zapleteni pravni in regulativni okviri, nepregledni poslovni postopki, nezadostna zaščita lastninskih pravic in šibak pravosodni sistem, so v zadnjih 5 letih povzročili stagnacijo priliva neposrednih tujih naložb. 
  • Javni razpisi niso transparentni. 


Priložnosti na trgu

BiH ponuja priložnosti dobro pripravljenim in vztrajnim izvoznikom in investitorjem.
 
Država je odprta za tuje naložbe, ponuja liberalen trgovinski režim in je bogata z naravnimi viri.

Najboljše priložnosti so v naslednjih sektorjih:
 
  • kmetijski in živilski proizvodi
  • materiali za industrijsko predelavo za oskrbo kovinskega industrijskega sektorja BiH
  • telekomunikacijska oprema in storitve za razširitev obstoječih omrežij
  • storitve inženiringa in gradnje prometne infrastrukture
  • gradbena oprema za podporo komercialnim gradbenim potrebam za infrastrukturne projekte
  • medicinska oprema za sisteme javnega zdravstvenega varstva in zasebne prakse
  • oprema in storitve informacijske tehnologije, vključno z računalniško programsko opremo in storitvami 

 
Vstop na trg

  • Osebni stiki so zelo pomembni za uspešen prodor na trg, saj omogočajo razvoj ustrezne mreže poslovnih stikov.
  • Za nova podjetja na trgu je priporočljivo sodelovanje z lokalnim partnerjem (agentom, zastopnikom ali distributerjem), ki dobro pozna lokalni trg in njegovo delovanje.
  • Financiranje je ključni dejavnik za bosanska podjetja, ko se odločajo za prodajo novih izdelkov na trgu. 
 

Gospodarske panoge Bosne in Hercegovine – Obrambna industrija


Vpogled v trg

Obrambna industrija Bosne in Hercegovine je doživela pomembne spremembe od konca bosanske vojne leta 1995. Država si je od takrat prizadevala ustvariti sodoben in učinkovit obrambni sektor. Po indeksu vojaške moči za leto 2023, je Bosna in Hercegovina na 133. mestu med 145 državami.
 
Izdatki države za obrambo so razmeroma nizki in predstavljajo manj kot 1 % BDP države. Bosna in Hercegovina je leta 2022 za obrambo namenila 0,81 % BDP v primerjavi z 0,93 % leta 2020. To je nižje kot v drugih evropskih državah, kjer je povprečna poraba med 1,5 % in 2 % BDP.
 
V obrambni industriji Bosne in Hercegovine prevladujejo mala in srednje velika podjetja.
Industrija se osredotoča predvsem na proizvodnjo osebnega orožja, streliva in vojaške opreme, kot so uniforme, čelade in škornji.

 
Na splošno je obrambna industrija Bosne in Hercegovine majhna in omejena v smislu zmogljivosti, vendar vlada sprejema ukrepe za okrepitev svojega obrambnega sektorja z razvojem domače obrambne industrije ter pridobivanjem nove opreme in tehnologije.
 

Uvoz in izvoz

Uvoz igra ključno vlogo v obrambni industriji Bosne in Hercegovine, saj državi primanjkuje infrastrukture in tehničnih zmogljivosti za proizvodnjo svoje vojaške opreme in tehnologije.

Država uvaža predvsem orožje, strelivo in opremo. Največje uvozne partnerice so bile v letu 2023 Turčija, Češka, Egipt, Italija in Hrvaška. Slovenija je pri uvozu zasedla 12. mesto.
 
Industrija orožja in streliva je v Bosni in Hercegovini šele v začetni fazi, vendar že uspešno izvaža na tuje trge, predvsem v ZDA, Bolgarijo, Turčijo, Irak in Saudovo Arabijo.
 

 
Izzivi in priložnosti 

Obrambna industrija Bosne in Hercegovine lahko v prihodnje prispeva h gospodarski rasti in ustvari nova delovna mesta.

Ker želi država posodobiti svojo vojsko in izpolniti standarde NATA, bo to odprlo priložnosti za lokalna in tuja podjetja pri projektih obrambnih naročil in sodelovanju v dobavnih verigah.
 
Obrambna industrija Bosne in Hercegovine se sooča tudi z izzivi. Eden ključnih izzivov je potreba po posodobitvi in racionalizaciji obstoječe infrastrukture. Številni obrambni objekti v državi so zastareli in potrebujejo posodobitev za doseganje sodobnih standardov.
 
Izziv predstavlja tudi korupcija in neučinkovitost v procesu javnega naročanja na področju obrambe.
 
Obrambna industrija Bosne in Hercegovine se mora tudi prilagoditi spreminjajočemu okolju svetovne varnosti. Država mora vlagati v nove tehnologije in zmogljivosti, da bo v koraku z nastajajočimi grožnjami, kot so na primer kibernetski napadi in terorizem.

 


Konkurenti na trgu 

UNIS-GROUP je podjetje v državni lasti s sedežem v Sarajevu. Podjetje je vodilni izvoznik orožja in vojaške opreme v državi, njegova vizija pa je postati vodilno podjetje v obrambni industriji v jugovzhodni Evropi. UNIS-GROUP ponuja široko paleto izdelkov in storitev, vključno s proizvodnjo streliva, orožja in namerilnih naprav, vzdrževanjem in popravilom topniškega orožja, ter prenosom tehnologije in znanja. UNIS-GROUP sestavlja 7 tovarn, ki skrbijo za trženje, raziskave in razvoj, proizvodnjo ter prodajo izdelkov in storitev. Med temi tovarnami so PRETIS, BINAS, ZRAK, BNT-TMiH, UNIS Ginex, Igman in Tehnički Remontni Zavod (TRZ). UNIS-GROUP je prisoten v Bosni in Hercegovini ter v jugovzhodni Evropi. Ima tudi globalno distribucijsko mrežo, ki služi svojim strankam po vsem svetu.
 
IGMAN je bosansko podjetje, ki se že od leta 1950 ukvarja s proizvodnjo kakovostnega streliva. Njegov proizvodni program obsega vojaško in lovsko strelivo. Svoje izdelke izvaža v več kot 50 držav po svetu. Igman ima sedež v mestu Konjic in zaposluje okoli 1.300 strokovnjakov. Podjetje je v 51 % lasti države, 49 % podjetja pa je v lasti zasebnikov.

Tehničko-remontni zavod Hadžići je podjetje, ki se ukvarja z remontom in modernizacijo vojaške opreme. Podjetje je znano po uspešnih prenovah ameriških tankov M60-A3, havbic kalibra 155 mm, ter raznih drugih topniških in oklepnih orožij.
Podjetje ponuja tudi različne izdelke, vključno z lahkimi raketometi, večnamenskimi ščiti za policijo in varnostnike, jopiči, čeladami z vizirjem in drugimi sorodnimi izdelki. Podjetje deluje na domačem trgu, svoje izdelke pa izvaža tudi v druge države. TRZ Hadžići je poleg svoje osnovne dejavnosti predstavil prvo oklepno vozilo domače proizvodnje v Bosni in Hercegovini z imenom Despot. Sedež podjetja je v mestu Hadžići. 

ORAO A.D. je delniška družba v letalski in obrambni industriji s sedežem v Bijeljini. Podjetje nudi storitve proizvodnje in remonta turboreaktivnih in letalskih motorjev. Poleg tega opravlja tudi storitve remonta in vzdrževanja helikopterjev, ter proizvodnjo in remont letalskih delov. ORAO A.D. deluje na področju letalstva in obrambe in deluje predvsem v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori. Podružnice ime v Beogradu, Banja Luki in Sarajevu. ORAO A.D. zaposluje okoli 400 ljudi.
 
Unis “GINEX” d.d. Goražde je del UNIS Group. Proizvaja in prodaja kemikalije, vžigalna sredstva in sredstva za vžig. Proizvodni program podjetja obsega več kot 250 izdelkov. Podjetje je izvozno usmerjeno in svoje izdelke izvaža v različne države, med drugim v ZDA, Italijo, Ukrajino, Izrael, ZAE in Združeno kraljestvo. UNIS "GINEX" d.d. ima sedež v mestu Goražde, zaposluje pa okoli 730 delavcev.
 
 

Ostale perspektivne panoge na trgu

Materiali in oprema za industrijo

Obstoječa struktura kovinskega sektorja, za katero so značilna majhna podjetja, ponuja priložnosti za sodelovanje tujim podjetjem. Mala zasebna podjetja, poleg materialov za industrijsko predelavo, kupujejo tudi sodobno računalniško opremo in si prizadevajo biti na tekočem s sodobnimi tehnologijami.

Številne tovarne se ukvarjajo s pol-predelavo komponent za tuja podjetja s sedežem v EU in sosednjih državah.

Med podjetja v kovinsko-predelovalni industriji v BiH, ki predstavljajo najboljše prodajne možnosti za dobavitelje iz drugih držav, sodijo Arcelor Mittal Zenica, TMD AI Gradačac, MLM Alutec Bugojno, Bekto-Precisa, FEAL, Tvornica Glinice Birač Zvornik in Jelšingrad Livnica Čelika Banja Luka.

Obvestila o javnih naročilih je mogoče najti na spletnih mestih podjetij, najboljši način za dostop do teh priložnosti pa predstavlja lokalna prisotnost, bodisi neposredno ali prek agentov in distributerjev.

V letu 2023 je Slovenija v BIH izvozila za 115,57 mio EUR električnih strojev in opreme, kar predstavlja 12 % od celotnega izvoza Slovenije v BIH.

Iz BiH je Slovenija v letu 2023 uvozila za 143,76 mio EUR električnih strojev in opreme, ali 19 % vsega uvoza Slovenije iz BIH.

Vrednost blagovne menjave na področju električnih strojev in opreme (Slovenija-BiH; v 1.000 EUR) 

(Kombinirana nomenklatura: 85 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke)


 

Živilski izdelki

Kljub počasni gospodarski rasti in šibki kupni moči, se izdatki za hrano povečujejo, uvoz hrane pa nenehno narašča.

Izvozne priložnosti vključujejo meso, vino, prigrizke, slaščice, mleko in mlečne izdelke ter sadje in zelenjavo.


IKT

Največji kupec IT opreme in storitev v BiH je javni sektor. Sledita mu finančni sektor in sektor telekomunikacij.

Veliko povpraševanje po IT opremi in storitvah je tudi v maloprodajnem sektorju, predvsem zaradi širitve trgovskih centrov in maloprodajnih objektov.

Največ priložnosti je še vedno v javnem sektorju, zaradi številnih vladnih uradov in agencij v BiH.

V prihodnjih letih je napovedana močna poraba v segmentih kibernetske varnosti in varstva podatkov. Ker vse več strank izvaja integrirane produktne rešitve za varnost in zaščito, so ustrezne storitve, ki sledijo istemu modelu, prav tako iskane. Vse več je tudi zanimanja za prenos obstoječih sistemov in storitev v oblak, ter shranjevanje in upravljanje podatkov.



Viri:
  • Factiva
  • IMF
  • Statistični urad RS 
  • The International Trade Centre (ITC) 
  • Mavericks Business & Market Research
     
 
Posodobljeno: maj 2024
 
 

Poglejte si tudi: