Bosna in Hercegovina

Gospodarske panoge Bosne in Hercegovine

Gospodarstvo

Bosna in Hercegovina je bila ena najrevnejših republik nekdanje Jugoslavije in še danes ostaja ena izmed najrevnejših držav v Evropi.
Gospodarstvo je močno odvisno od izvoza kovin, energije, tekstila in pohištva, pa tudi od tuje finančne pomoči. Močno decentralizirana država ovira usklajevanje gospodarskih politik in reform, medtem ko pretirana birokracija in segmentiran trg odvračata tuje naložbe. Brezposelnost in visok proračunski primanjkljaj sta dva največja makroekonomska problema v BiH.

Bančni sektor je že precej reformiran in na bosanski bančni trg je vstopilo veliko tujih bank, predvsem avstrijskih in italijanskih, ki imajo danes že preko 85 % lastništva. To je podjetjem omogočilo lažji dostop do kapitala in bolj kvalitetne bančne storitve. Privatizacija državnih podjetij se odvija zelo počasi.

Znaten napredek v gospodarstvu je bil po vojni dosežen s podpisom Daytonskega sporazuma, a bosansko gospodarstvo je še vedno v tranziciji. BIH vidi možnost gospodarskega razvoja v priključitvi v EU. Že leta 2005 je država začela pogajanja za pristop k EU. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (SPS) z EU je bil ratificiran in je začel veljati 1. junija 2015. BIH je februarja 2016 uradno vložila prošnjo za pridružitev EU, vendar država še ni dobila uradnega statusa kandidatke. 
 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 8 % BDP in zaposluje skoraj 19 % delovne sile. Glavni kmetijski proizvodi so pšenica, sadje in zelenjava, veliko vlogo v sektorju pa imata tudi živinoreja in perutninarstvo.

Storitveni sektor prispeva 65 % BDP in zaposluje skoraj polovico delovne sile. Najpomembnejši segmenti storitvenega sektorja so trgovina, poslovne storitve, promet, gradbeništvo in turizem. Turizem prispeva 2,6 % BDP in zaposluje 2,3 % delovne sile. 


Vir: EIU; Factiva, april 2019.


 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 27 % BDP in zaposluje preko 30 % delovne sile. Najpomembnejše panoge so industrija jekla, rudarstvo, tekstilna, tobačna in pohištvena industrija, proizvodnja gospodinjskih aparatov ter sestavljanje vozil.

Rast industrijske proizvodnje je v letu 2018 znašala 2,9 %. Za leto 2019 analitiki napovedujejo rast industrijske proizvodnje v višini 3 %, v letu 2020 3,5 % in v letu 2021 4 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na trgu BiH:

Živilska industrija - ustekleničena voda


Vrednost trga ustekleničene vode v BIH se je v letu 2018 zmanjšala za 2 % in dosegla 84,4 mio EUR, oziroma 195 mio litrov. Hladno in deževno poletje v letu 2018 je namreč negativno vplivalo na povpraševanje po ustekleničeni vodi in s tem posledično na vrednost trga.

Analitiki napovedujejo, da bo trg ustekleničene vode v BIH v obdobju 2019-2023 rasel po 3 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 dosegel vrednost 96,2 mio EUR.

Največji tržni delež na trgu ustekleničene vode v BIH ima Sarajevski Kiseljak, ki je v letu 2018 dosegel 44 % tržni delež v maloprodaji.



Tržni deleži konkurentov glede na vrednost prodaje za leto 2018 (v odstotkih)

 

V letu 2018 je bila na trgu ustekleničene vode v BIH na vodilnem mestu skupina Agrokor, s široko paleto izdelkov in močnimi blagovnimi znamkami, kot so Sarajevski kiseljak, Sensation, Jana in Jamnica.
Podjetje Vitinka je v letu 2018 zabeležilo največjo rast tako v vrednosti kot v obsegu prodaje ustekleničene vode v BIH. To je mogoče pripisati nedavni usmeritvi podjetja k izboljšanju razpoložljivosti izdelkov, hkrati pa ohranjanju visoke ravni promocijskih aktivnosti v poletni sezoni.


Konkurenti na trgu:

  • Atlantic Grupa dd                 
  • Coca-Cola HBC B-H doo   
  • DK Trade doo                                       
  • Jamnica dd                                           
  • Knjaz Milos ad                                     
  • Oaza doo                               
  • Planinka ad                                            
  • Podravka doo                                       
  • Sarajevska Pivara dd                          
  • Sarajevski Kiseljak dd             
  • Vitinka ad   
 

Največji proizvajalci pijač v BIH (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Cc Hbc B-H D.O.O. Sarajevo 76,94
sarajevski Kiseljak D.D. Kiseljak 48,18
banjalucka Pivara A.D. Banja Luka 24,61
D.D. vispak Prehrambena Industrija Visoko 22,46
sarajevska Pivara D.D. Sarajevo 18,30
Pivara D.D. Tuzla 15,69
Vitinka Ad Zvornik 14,86


Vir: Factiva, julij 2019.

 

IKT - telekomunikacije

Telekomunikacijski trg v BiH je eden najmanj razvitih v srednji in vzhodni Evropi in kot tak predstavlja velik potencial za operaterje in ponudnike telekomunikacijske opreme. Trg je bil liberaliziran, zakonodajni okvir pa je bil oblikovan na podlagi zakonodajnega okvira EU za komunikacije. Čeprav BIH ostaja kandidatka za članstvo v EU, je julija 2017 uvedla nove cene mobilnega gostovanja, da bi se lahko prilagodila spremembam, uvedenim po vsej EU. V letu 2019 so bili sklenjeni dodatni sporazumi o gostovanju še z drugimi državami zahodnega Balkana.

Telekomunikacijski trg BIH je razdeljen na tri cone, v vsaki od njih pa dominira en operater. Največji je BH Telecom, sledita pa Telekom Srpske, ki deluje v Republiki Srbski in HT Mostar, ki deluje v Hercegovini. Vsi trije ponudniki skupaj obvladujejo 99 % trga. Za vse tri veljajo posebne obveznosti, namenjene izboljšanju konkurence.

Širokopasovno omrežje fiksne telefonije je precej nerazvito, zato naložbe BH Telecoma in Telekoma Srpske v mobilne nadgradnje olajšujejo širokopasovno povezljivost v državi v večjem obsegu, kot je to običajno drugod po Evropi. Internetne storitve so na voljo prek glavnih treh ponudnikov in številnih manjših operaterjev. DSL in kabel sta glavni platformi, medtem ko je optična širokopasovna povezava na trgu prisotna le v manjšem obsegu. Vsi trije nacionalni operaterji zagotavljajo nacionalno pokritost. Njihova omrežja pomagajo podpirati širokopasovne povezave na podeželskih območjih, kjer je fiksna infrastruktura nezadostna. Čeprav nacionalni operaterji že od leta 2013 preizkušajo storitve LTE s poskusnimi licencami, je bila komercialna uporaba teh storitev preložena na leto 2019. Regulator je določil, da uporabniki licenc zagotovijo nacionalno pokritost v petih letih.

Konec tretjega četrtletja je bilo v BIH 3,5 mio uporabnikov mobilne telefonije, kar je 0,2 % več kot v istem obdobju 2017. Število podatkov, prenesenih v tretjem četrtletju, je medletno naraslo za 27,4 % na 59.676, stopnja penetracije mobilne telefonije pa je dosegla 98,6 %.
Glavni konkurent na trgu mobilnih storitev je BH Telecom s 47,7 % tržnim deležem. Sledita mu Telekom Srpke s 37,7 % in HT Mostar s 14,5 %. 
 

Tržni deleži mobilnih operaterjev glede na število uporabnikov za leto 2018 (v odstotkih)

Podjetje Tržni delež
BH Telecom 47,7 %
Telekom Srpske 37,7 %
HT Mostar 14,5 %
Ostali 0,1 %


Število naročnikov na fiksne povezave glavnih treh operaterjev je konec tretjega četrtletja znašalo 605.933, kar je 6,2 % manj kot v enakem obdobju 2017. Število naročnikov vseh ostalih manjših operaterjev pa je v tem obdobju znašalo 138.163, kar predstavlja medletno povečanje za 17, 7 %. Število prenesenih številk se je povečalo za 28,5 odstotka na 76.716.
Glavni konkurent na trgu fiksnih storitev v BIH je BH Telecom s 36,2 % tržnim deležem. Sledijo mu Telekom Srpske z 31,9 %, manjši alternativni operaterji z 18,6 % in HT Mostar s 13,3 %.

Tržni deleži fiksnih operaterjev glede na število uporabnikov za leto 2018 (v odstotkih)

Podjetje Tržni delež
BH Telecom 36,2 %
Telekom Srpske 31,9 %
HT Mostar 13,3 %
Ostali 18,6 %
  

Ob koncu leta 2018 je bilo v BIH 716.685 internetnih naročnikov in 67 ponudnikov internetnih storitev. Prevladujoči tip dostopa do interneta je xDSL, ki ga je konec leta 2018 uporabljajo 56,5 % uporabnikov, sledi pa kabelska povezava s 33,2 %.

Največja podjetja na področju telekomunikacij v BIH (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
BH Telecom D.D. Sarajevo 246,51
Telekom Srpske A.D.  211,71
Jp Ht D.D. Mostar 104,23
Telemach D.O.O. Sarajevo 63,54
Elta-Kabel D.O.O. Doboj 11,01
Logosoft Pr.društvo za inf. inženjering d.o.o. 8,27
Hkb Net D.O.O. Sarajevo 6,36


Vir: Factiva, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje