Bosna in Hercegovina

Gospodarske panoge Bosne in Hercegovine

Priložnosti na trgu

BIH je ena najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. V letu 2021 je Slovenija v BIH izvozila za 852,157 mio EUR blaga, uvozila pa za 689,807 mio EUR. Država je odprta za tuje naložbe in ponuja liberalni trgovinski režim.

Najboljše priložnosti so v naslednjih sektorjih:

Materiali in oprema za industrijo: Perspektive so predvsem v kovinskem sektorju, ki ga sestavljajo večinoma manjša podjetja. Ta povprašujejo po materialih za industrijsko predelavo, kupujejo pa tudi sodobno računalniško opremo in si prizadevajo biti na tekočem s sodobnimi tehnologijami. Številne tovarne se ukvarjajo s pol-predelavo komponent za tuja podjetja s sedežem v EU in sosednjih državah. Med pomembnejša podjetja v kovinski industriji BIH sodijo Arcelor Mittal Zenica, TMD AI Gradačac, MLM Alutec Bugojno, Bekto-Precisa, FEAL, Tvornica Glinice Birač Zvornik in Jelšingrad Livnica Čelika Banja Luka. Podjetja objavljajo obvestila o javnih naročilih na svojih spletnih straneh, najboljši način za dostop do teh priložnosti je preko lokalne prisotnosti, bodisi neposredno ali pa prek zastopnikov in distributerjev.

Živilski izdelki: Kljub počasni gospodarski rasti in šibki kupni moči se izdatki za hrano povečujejo, uvoz hrane pa nenehno raste. Izvozne možnosti vključujejo meso, vino, morsko hrano, mleko in mlečne izdelke, slaščice, suho sadje in oreščke.

IKT: Največji kupec IT opreme in storitev v BIH je javni sektor, ki mu sledita finančni in telekomunikacijski sektor. Dobri obeti so tudi v trgovinskem sektorju, predvsem zaradi širitve nakupovalnih središč in maloprodajnih trgovin. V prihodnjih letih analitiki napovedujejo veliko porabo v segmentih IT varnosti in varstva podatkov. Vse več podjetij in organizacij uvaja integrirane produktne rešitve za varnost in zaščito, zato je povpraševanje po ustreznih storitvah, ki sledijo istemu modelu. Priložnosti so predvsem v segmentih IT storitev ter prodaje strojne in programske opreme, vključno z ERP in CRM rešitvami.

Medicinska oprema: Večina dobaviteljev medicinske opreme v Bosni in Hercegovini so proizvajalci iz EU, predvsem iz Nemčije in Italije, v zadnjih letih pa se uveljavljajo tudi ameriški proizvajalci. Trg medicinske opreme je cenovno zelo občutljiv, najboljše prodajne možnosti pa vključujejo diagnostično opremo, neinvazivne kirurške pripomočke, opremo za anestezijo in intenzivno nego, ultrazvočno opremo ter laboratorijsko opremo. 

Gospodarstvo

Bosna in Hercegovina ima tranzicijsko gospodarstvo z omejenimi tržnimi reformami. Gospodarstvo je močno odvisno od izvoza kovin, energije, tekstila in pohištva, pa tudi od nakazil in tuje pomoči. Zelo decentralizirana vlada ovira usklajevanje in reformo gospodarske politike, medtem ko pretirana birokracija in segmentiran trg odvračata tuje naložbe. Gospodarstvo je med najmanj konkurenčnimi v regiji.

 

Struktura BDP

Bosna in Hercegovina je pomembna kmetijska regija. Približno ena tretjina zemljišč je obdelovalnih ali pašnikov. Najbolj rodovitna tla so na severu, ob dolini reke Save. Glavni pridelki so koruza, krompir, pšenica, slive, zelje in jabolka. V državi gojijo tudi tobak.
V živinoreji prevladuje reja ovac, goveda in prašičev. Ker je približno dve petini države pokritih z gozdom, les, pohištvo in drugi lesni izdelki predstavljajo pomemben del izvoza. Vse pomembnejša postajata tudi ribištvo in čebelarstvo.
Kmetijski sektor predstavlja 7 % BDP in zaposluje nekaj več kot 15 % delovne sile. 

Storitveni sektor predstavlja 66 % BDP in zaposluje več kot polovico delovne sile. Najpomembnejši segmenti so trgovina na drobno, gradbeništvo, gostinstvo in turizem.


Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 27 % BDP in zaposluje okoli eno tretjino delovne sile. Bosna in Hercegovina ima zaloge železove rude v okolici Banja Luke in na Kozari, boksita pri Mostarju ter lignita in bitumenskega premoga v regijah okoli Sarajeva, Zenice, Tuzle in Kozare. V manjših količinah so prisotni cink, živo srebro in mangan. Država ima tudi velik hidroelektrični potencial.

Proizvodnja je zgodovinsko predstavljala velik del gospodarstva Bosne in Hercegovine, po vojni pa se je država borila za ponovno oživitev industrijske proizvodnje. Najpomembnejše industrijske panoge so kovinska industrija, industrija železa in jekla ter lesna, živilska in tekstilna industrija.

Industrijska proizvodnja je v letu 2021 zrasla za 4 %. Za leto 2022 analitiki napovedujejo 4,1 % rast industrijske proizvodnje.
 


Predstavljamo dve gospodarski panogi na trgu BiH:
 


Živilska industrija - ustekleničena voda


V letu 2020 se je maloprodaja ustekleničene vode v BIH povečala za 3 %, tako glede na vrednost, kot v obsegu. Vrednost prodaje je dosegla 172 mio BAM ali približno 88,1 mio EUR, medtem ko je obseg prodaje znašal 204 mio litrov.

Obseg prodaje ustekleničene vode v restavracijah in barih pa se je v letu 2020, zaradi omejitvenih ukrepov, zmanjšal za -25 %.
Trg ustekleničene vode se je v BIH v času pandemije na splošno povečal. Trend zdravega prehranjevanja je pozitivno vplival na trg, saj se vse več potrošnikov odloča za spremenjen, bolj zdrav način življenja. V času prve nacionalne zapore, marca 2020, se je v BIH pojavil trend kopičenja zalog. Številni potrošniki so se bali, da bo zalog kmalu zmanjkalo, zato so na veliko kupovali najnujnejše izdelke. Čeprav je bil to kratkotrajen trend, je zagotovo pripomogel k pospešitvi celotne prodaje ustekleničene vode.

Analitiki napovedujejo, da bo trg ustekleničene vode v BIH v obdobju 2021-2025 zmerno rasel in v letu 2025 dosegel vrednost 198 mio BAM (približno 101,5 mio EUR), oziroma 225 mio litrov.

Največji konkurent na trgu ustekleničene vode v BIH je Sarajevski Kiseljak, ki je imel v letu 2020 44 % delež glede na vrednost maloprodaje.

Eden večjih konkurentov na trgu je tudi podjetje Vitinka. EBRD podjetju že od leta 2019 pomaga pri financiranju okolju prijazne proizvodnje in nove sodobne opreme. Naložbe so podjetju pomagale razširiti poslovanje in razviti nov pristop k trženju. Odprli so tudi nove distribucijske centre, lansirali nove izdelke in svoje tržne dosege razširili na Črno goro in Srbijo.
 


Konkurenti na trgu in njihove blagovne znamke:

  • Atlantic Grupa dd (Cedevita)
  • Coca-Cola HBC B-H doo (Olimpija)
  • DK Trade doo (Donat Mg)
  • Jamnica dd (Jamnica,Jana)
  • Knjaz Milos ad (Knjaz Miloš)
  • Oaza doo (Oaza)
  • Planinka ad (Prolom)
  • Podravka doo (Studena,Studenac)
  • Sarajevska Pivara dd (Lejla, Sarajevska)
  • Sarajevski Kiseljak dd (Sarajevski Kiseljak, Sensation)
  • Vitinka ad (Vitinka 1880, Vivia, Vivia Exotic)
 
 

Največji proizvajalci brezalkoholnih pijač v BIH

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Cc Hbc B-H D.O.O. Sarajevo 74,68
sarajevski Kiseljak D.O.O. Kiseljak 40,51
Sarajevski Kiseljak D.D. 16,27
Vitinka Ad Zvornik 15,00
Obala Grupa D.O.O. 4,52
nn Holding D.O.O. Bijeljina 3,96
arizona Kompani D.O.O. 3,52


Vir: Factiva, junij 2021.

 

IKT - telekomunikacije

Telekomunikacijski trg v BiH je eden najmanj razvitih v srednji in vzhodni Evropi in kot tak predstavlja velik potencial za operaterje in ponudnike telekomunikacijske opreme. Trg je bil liberaliziran, zakonodajni okvir pa je bil oblikovan na podlagi zakonodajnega okvira EU za komunikacije. Čeprav BIH ostaja kandidatka za članstvo v EU, je julija 2017 uvedla nove cene mobilnega gostovanja, da bi se lahko prilagodila spremembam, uvedenim po vsej EU. V letu 2019 so bili sklenjeni dodatni sporazumi o gostovanju še z drugimi državami zahodnega Balkana.

Telekomunikacijski trg BIH je razdeljen na 3 cone, v vsaki od njih pa dominira en operater. Največji je BH Telecom, sledita pa Telekom Srpske, ki deluje v Republiki Srbski in HT Mostar, ki deluje v Hercegovini. Vsi trije ponudniki skupaj obvladujejo 99 % trga. Za vse tri veljajo posebne obveznosti, namenjene izboljšanju konkurence.

Širokopasovno omrežje fiksne telefonije je precej nerazvito, zato naložbe BH Telecoma in Telekoma Srpske v mobilne nadgradnje olajšujejo širokopasovno povezljivost v državi v večjem obsegu, kot je to običajno drugod po Evropi. Internetne storitve so na voljo prek glavnih treh ponudnikov in številnih manjših operaterjev. DSL in kabel sta glavni platformi, medtem ko je optična širokopasovna povezava na trgu prisotna le v manjšem obsegu. Vsi trije nacionalni operaterji zagotavljajo nacionalno pokritost. Njihova omrežja pomagajo podpirati širokopasovne povezave na podeželskih območjih, kjer je fiksna infrastruktura nezadostna.

Po poročilu Regulatorne Agencije za komunikacije (RAK), je skupni prihodek, ustvarjen na telekomunikacijskem trgu v BIH, v letu 2019 znašal 1,24 mlrd BAM ali približno 640 mio EUR. To je za -2,05 % manj kot v prejšnjem letu in je predstavljalo 3,54 % delež v BDP.

Po podatkih državne statistične agencije je bilo v BIH v Q4 2020 3,5 mio uporabnikov mobilne telefonije, medtem ko jih je bilo konec leta 2019 3,75 mio. Stopnja penetracije mobilne telefonije je konec leta 2020 znašala 99,39 %.

Skupno število aktivnih linij fiksne telefonije je konec leta 2020 doseglo 559.986, konec leta 2019 pa 582.868.

Konec Q4 2020 je bilo 770.424 fiksnih širokopasovnih internetnih povezav v primerjavi s 748.887 v Q4 2019. Od tega je bilo 411.850 xDSL, 258.020 kabelskih, 53.567 fiksnih brezžičnih in 45.046 FTTx. Stopnja penetracije fiksne internetne storitve je znašala 93,49 %.

 

Največja podjetja na področju telekomunikacij v BIH 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
bh Telecom D.D. Sarajevo 214,99
telekom Srpske A.D. Banja Luka; mtel A.D. Banja Luka 196,44
Jp Ht D.D. Mostar 90,80
telemach Bh D.O.O. Sarajevo 61,56
Logosoft Privredno društvo za informatički inženjering d.o.o. 7,78
hkb Net D.O.O. Sarajevo 7,13
Roaming Networks D.O.O. Banja Luka 6,14

Vir: Factiva, junij 2021.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje