Bosna in Hercegovina

Gospodarske panoge Bosne in Hercegovine

Priložnosti na trgu

BIH je ena najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. V letu 2020 je Slovenija v BIH izvozila za 712,7 mio EUR blaga, medtem ko je BIH iz Slovenije v letu 2020 uvozila za 509,5 mio EUR blaga. Država je odprta za tuje naložbe in ponuja liberalni trgovinski režim.

Najboljše priložnosti so v naslednjih sektorjih:

  • Materiali in oprema za industrijo, predvsem v prevladujoči kovinski industriji.
  • Oprema za proizvodnjo in prenos energije ter za gradnjo hidroelektrarn.
  • Telekomunikacijska oprema in storitve za razširitev obstoječih omrežij, vključno z mobilnimi, stacionarnimi in širokopasovnimi povezavami.
  • Inženirske in gradbene storitve prometne infrastrukture za projekt gradnje avtoceste koridorja 5c in nadgradnjo lokalne cestne in železniške infrastrukture.
  • Gradbena oprema za podporo komercialnim gradbenim potrebam za infrastrukturne projekte.
  • Medicinska oprema za javne zdravstvene sisteme in zasebne prakse, vključno s sodobno diagnostično opremo.
  • Oprema in storitve informacijske tehnologije.
  • Izdelki in storitve v kmetijskem sektorju, predvsem v segmentih mesa, mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave, zdravilnih zelišč ter ribištva.

 

Gospodarstvo

Danes Bosna in Hercegovina velja za državo z srednjim dohodkom, saj je po letu 1995 dosegla velike rezultate, ko se je končal med-etnični konflikt, ki je uničil večji del bosanskega gospodarstva in infrastrukture, povečal brezposelnost in zmanjšal proizvodnjo. Vendar gospodarstvu še vedno primanjkuje konkurenčnosti in vlada je začela program strukturnih reform za obdobje 2019–2021, da bi spodbudila zasebne naložbe in izvoz. Bosna in Hercegovina še naprej prejema makroekonomske pakete in programe finančne pomoči s strani EU in Mednarodnega denarnega sklada in bo tudi v prihodnjih letih verjetno še naprej odvisna od tuje pomoči.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 7 % BDP in zaposluje nekaj več kot 15 % delovne sile. Glavni kmetijski proizvodi so pšenica, sadje in zelenjava, veliko vlogo v sektorju pa imata tudi živinoreja in perutninarstvo.  Država ima približno 1,6 mio ha zemljišč, primernih za obdelavo, večina kmetij pa je majhnih in v družinski lasti. Bosna in Hercegovina je še vedno neto uvoznica hrane.


Storitveni sektor prispeva 66 % BDP in zaposluje 52,6 % delovne sile. Najpomembnejši segmenti storitvenega sektorja so trgovina, poslovne storitve, promet, gradbeništvo in turizem. 


Vir: EIU; Factiva, marec 2021.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 27 % BDP in zaposluje 32,3 % delovne sile. Bosna in Hercegovina v glavnem proizvaja surovine, kot so jeklo, premog, železova ruda, svinec, cink in aluminij. Pomemben sektor in izvozna surovina je tudi les. Drugi pomembni proizvodni sektorji so mineralni in kemični izdelki, stroji, mehanske naprave, tekstil in obutev. Industrija se je v zadnjem desetletju krčila zaradi svetovne finančne krize in posledičnega upada tako domačega kot evropskega povpraševanja. Skupna dodana vrednost predelovalnega sektorja je ocenjena na 12,9 % BDP (Svetovna banka).


Industrijska proizvodnja je v letu 2020 upadla za -8,5 %. Za leto 2021 analitiki napovedujejo 6 % rast industrijske proizvodnje, v letih 2022 in 2023 pa je napovedana rast industrijske proizvodnje v višini 4 % in 4,1 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na trgu BiH:
 


Živilska industrija - trg slaščic


Impulzni nakupi v času karantenskih ukrepov so v letu 2020 pospešili prodajo slaščic. Ta naj bi v letu 2020 po napovedih zrasla za 3 % in dosegla vrednost 53 mio KM, kar je približno 27,2 mio EUR. Obseg maloprodaje slaščic pa se bo v letu 2020 predvidoma nekoliko znižal in dosegel 3.100 ton.
 
Najvišjo stopnjo rasti na trgu dosega segment slaščic z zdravilnimi učinkovinami, ki se mu je prodaja v letu 2020 povečala za 5 %.
 
Cena slaščic na enoto se je v BIH v letu 2020 povprečno povečala za 2 %.
 
Analitiki napovedujejo, da bo bosanski trg slaščic do leta 2024 rasel po 4 % povprečni letni stopnji.
 
Pandemija COVID-19 in karantenske omejitve so povečale zanimanje potrošnikov za zdravo hrano. Sprva so beležili hiter porast prodaje testenin, riža in konzervirane hrane, saj je vlada uvedla omejitve gibanja za prebivalstvo. Prodaja prigrizkov se je zmanjšala, saj so imeli potrošniki več časa za pripravo obrokov doma. Vendar se je med karantenskimi omejitvami povpraševanje po slaščicah povečalo, kar je do neke mere okrepilo prodajo v letu 2020. Največji porast prodaje v letu 2020 beležijo slaščice z zdravilnimi učinkovinami, medtem ko se je prodaja lizik nekoliko zmanjšala. Slaščice z zdravilnimi učinkovinami beležijo najbolj dinamično rast, saj vsebujejo sorazmerno malo sladkorja in imajo določene funkcionalne koristi, pa tudi bolj zdravo podobo v primerjavi z drugimi slaščicami. Trend zdravja in dobrega počutja vpliva tudi na nakupe različnih vrst sladil, ki se uporabljajo kot nadomestilo sladkorja v slaščicah. V letu 2020 se je povečala tudi prodaja bombonov in žvečilnih gumijev, saj so potrošniki v času karantene precej impulzno nakupovali.

Kras Trgovina doo je največji konkurent na bosanskem trgu slaščic, saj ima v letu 2020 18 % tržni delež v maloprodaji.


Konkurenti na trgu in njihove blagovne znamke:

  • Žito-Intes dd - Šumi (Podravka dd)
  • Aquarius Grupa doo - Helf (Aquarius Grupa doo)
  • Cadbury Plc - Tofita (Mondelez International Inc)
  • Cedevita doo - Cedevita (Atlantic Grupa dd)
  • Evropa ad - Evropa (Evropa ad)
  • Ferrero & related parties - Tic Tac (Ferrero & related parties)
  • Haribo GmbH & Co KG - Haribo (Haribo GmbH & Co KG)
  • IPK Kandit dd - Amela (IPK Kandit dd), Jelly (IPK Kandit dd)
  • Kervan Gida San ve Tic - ASBebeto (Kervan Gida San ve Tic AS)
  • Kras Trgovina doo - Bronhi (Kraš dd), Kiki (Kraš dd)
  • Makpromet ad - Cunga Lunga (Makpromet ad)
  • Perfetti Van Melle Group - Chupa Chups,Mentos(Perfetti Van Melle Group)
  • Pionir doo - Pionir (Pionir doo)
  • Sánchez Cano SA - Fini (Sánchez Cano SA)
  • Wrigley doo - Orbit (Mars Inc), Winterfresh (Mars Inc)
 
 

Največji proizvajalci slaščic v BIH (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Lukas Tp Nakic D.O.O. Siroki Brijeg 48,69
rdt Swisslion D.O.O. Trebinje 25,81
Kras Trgovina D.O.O. Siroki Brijeg 18,86
venera D.O.O. Banja Luka 12,63
nea Group Lamia D.O.O. Istocno Sarajevo 5,06
an-Pek D.O.O. Viez 4,90
a.S.T. D.O.O. Banja Luka 4,38



Vir: Factiva, oktober 2020.

 

IKT - telekomunikacije

Telekomunikacijski trg v BiH je eden najmanj razvitih v srednji in vzhodni Evropi in kot tak predstavlja velik potencial za operaterje in ponudnike telekomunikacijske opreme. Trg je bil liberaliziran, zakonodajni okvir pa je bil oblikovan na podlagi zakonodajnega okvira EU za komunikacije. Čeprav BIH ostaja kandidatka za članstvo v EU, je julija 2017 uvedla nove cene mobilnega gostovanja, da bi se lahko prilagodila spremembam, uvedenim po vsej EU. V letu 2019 so bili sklenjeni dodatni sporazumi o gostovanju še z drugimi državami zahodnega Balkana.

Telekomunikacijski trg BIH je razdeljen na tri cone, v vsaki od njih pa dominira en operater. Največji je BH Telecom, sledita pa Telekom Srpske, ki deluje v Republiki Srbski in HT Mostar, ki deluje v Hercegovini. Vsi trije ponudniki skupaj obvladujejo 99 % trga. Za vse tri veljajo posebne obveznosti, namenjene izboljšanju konkurence.

Širokopasovno omrežje fiksne telefonije je precej nerazvito, zato naložbe BH Telecoma in Telekoma Srpske v mobilne nadgradnje olajšujejo širokopasovno povezljivost v državi v večjem obsegu, kot je to običajno drugod po Evropi. Internetne storitve so na voljo prek glavnih treh ponudnikov in številnih manjših operaterjev. DSL in kabel sta glavni platformi, medtem ko je optična širokopasovna povezava na trgu prisotna le v manjšem obsegu. Vsi trije nacionalni operaterji zagotavljajo nacionalno pokritost. Njihova omrežja pomagajo podpirati širokopasovne povezave na podeželskih območjih, kjer je fiksna infrastruktura nezadostna. Čeprav nacionalni operaterji že od leta 2013 preizkušajo storitve LTE s poskusnimi licencami, je bila komercialna uporaba teh storitev preložena na leto 2019. Regulator je določil, da uporabniki licenc zagotovijo nacionalno pokritost v petih letih.

Izbruh pandemije korona virusa v letu 2020 bo pomembno vplival na proizvodne in oskrbovalne verige po vsem svetu. Po napovedih bo telekomunikacijski sektor verjetno upadel tudi v Bosni in Hercegovini.

Število uporabnikov mobilne telefonije je konec prvega četrtletja 2020 doseglo 3,59 mio, kar je 8,2 % več kot v enakem obdobju 2019. Število poslanih SMS sporočil se je v Q1 2020 medletno zmanjšalo za -13,1 %, medtem ko je število poslanih MMS sporočil tem obdobju medletno naraslo za 18,2 %.

Skupno število aktivnih fiksnih telefonskih linij pri prevladujočih operaterjih se je v Q1 2020 medletno zmanjšalo za -4,2 % na 575.423, število internetnih povezav prek fiksnega omrežja pa se je v istem obdobju povečalo za 6,3 % na 741.486. Skoraj četrtina prebivalcev v Q1 2020 nikoli ni uporabljala interneta. 66,9 % gospodinjstev je v tem obdobju uporabljalo računalnik, medtem ko ima internetno povezavo 73,3 % gospodinjstev.
 

Največja podjetja na področju telekomunikacij v BIH (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR 
bh Telecom D.D. Sarajevo 218,09
telekom Srpske A.D. Banja Luka; mtel A.D. Banja Luka 199,28
Jp Ht D.D. Mostar 92,12
telemach D.O.O. Sarajevo 62,45
Logosoft Privredno društvo za informatički inženjering d.o.o. 7,89
hkb Net D.O.O. Sarajevo 6,61
roaming Networks D.O.O. Banja Luka 6,23


Vir: Factiva, oktober 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje