Bosna in Hercegovina

Gospodarske panoge Bosne in Hercegovine

Priložnosti na trgu

BIH je ena najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. V letu 2021 je Slovenija v BIH izvozila za 852,157 mio EUR blaga, uvozila pa za 689,807 mio EUR. Država je odprta za tuje naložbe in ponuja liberalni trgovinski režim.

Najboljše priložnosti so v naslednjih sektorjih:

Materiali in oprema za industrijo: Perspektive so predvsem v kovinskem sektorju, ki ga sestavljajo večinoma manjša podjetja. Ta povprašujejo po materialih za industrijsko predelavo, kupujejo pa tudi sodobno računalniško opremo in si prizadevajo biti na tekočem s sodobnimi tehnologijami. Številne tovarne se ukvarjajo s pol-predelavo komponent za tuja podjetja s sedežem v EU in sosednjih državah. Med pomembnejša podjetja v kovinski industriji BIH sodijo Arcelor Mittal Zenica, TMD AI Gradačac, MLM Alutec Bugojno, Bekto-Precisa, FEAL, Tvornica Glinice Birač Zvornik in Jelšingrad Livnica Čelika Banja Luka. Podjetja objavljajo obvestila o javnih naročilih na svojih spletnih straneh, najboljši način za dostop do teh priložnosti je preko lokalne prisotnosti, bodisi neposredno ali pa prek zastopnikov in distributerjev.

Živilski izdelki: Kljub počasni gospodarski rasti in šibki kupni moči se izdatki za hrano povečujejo, uvoz hrane pa nenehno raste. Izvozne možnosti vključujejo meso, vino, morsko hrano, mleko in mlečne izdelke, slaščice, suho sadje in oreščke.

IKT: Največji kupec IT opreme in storitev v BIH je javni sektor, ki mu sledita finančni in telekomunikacijski sektor. Dobri obeti so tudi v trgovinskem sektorju, predvsem zaradi širitve nakupovalnih središč in maloprodajnih trgovin. V prihodnjih letih analitiki napovedujejo veliko porabo v segmentih IT varnosti in varstva podatkov. Vse več podjetij in organizacij uvaja integrirane produktne rešitve za varnost in zaščito, zato je povpraševanje po ustreznih storitvah, ki sledijo istemu modelu. Priložnosti so predvsem v segmentih IT storitev ter prodaje strojne in programske opreme, vključno z ERP in CRM rešitvami.

Medicinska oprema: Večina dobaviteljev medicinske opreme v Bosni in Hercegovini so proizvajalci iz EU, predvsem iz Nemčije in Italije, v zadnjih letih pa se uveljavljajo tudi ameriški proizvajalci. Trg medicinske opreme je cenovno zelo občutljiv, najboljše prodajne možnosti pa vključujejo diagnostično opremo, neinvazivne kirurške pripomočke, opremo za anestezijo in intenzivno nego, ultrazvočno opremo ter laboratorijsko opremo. 

Gospodarstvo

Bosna in Hercegovina ima tranzicijsko gospodarstvo z omejenimi tržnimi reformami. Gospodarstvo je močno odvisno od izvoza kovin, energije, tekstila in pohištva, pa tudi od nakazil in tuje pomoči. Zelo decentralizirana vlada ovira usklajevanje in reformo gospodarske politike, medtem ko pretirana birokracija in segmentiran trg odvračata tuje naložbe. Gospodarstvo je med najmanj konkurenčnimi v regiji.

 

Struktura BDP

Bosna in Hercegovina je pomembna kmetijska regija. Približno ena tretjina zemljišč je obdelovalnih ali pašnikov. Najbolj rodovitna tla so na severu, ob dolini reke Save. Glavni pridelki so koruza, krompir, pšenica, slive, zelje in jabolka. V državi gojijo tudi tobak.
V živinoreji prevladuje reja ovac, goveda in prašičev. Ker je približno dve petini države pokritih z gozdom, les, pohištvo in drugi lesni izdelki predstavljajo pomemben del izvoza. Vse pomembnejša postajata tudi ribištvo in čebelarstvo.
Kmetijski sektor predstavlja 7 % BDP in zaposluje nekaj več kot 15 % delovne sile. 

Storitveni sektor predstavlja 66 % BDP in zaposluje več kot polovico delovne sile. Najpomembnejši segmenti so trgovina na drobno, gradbeništvo, gostinstvo in turizem.


Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 27 % BDP in zaposluje okoli eno tretjino delovne sile. Bosna in Hercegovina ima zaloge železove rude v okolici Banja Luke in na Kozari, boksita pri Mostarju ter lignita in bitumenskega premoga v regijah okoli Sarajeva, Zenice, Tuzle in Kozare. V manjših količinah so prisotni cink, živo srebro in mangan. Država ima tudi velik hidroelektrični potencial.

Proizvodnja je zgodovinsko predstavljala velik del gospodarstva Bosne in Hercegovine, po vojni pa se je država borila za ponovno oživitev industrijske proizvodnje. Najpomembnejše industrijske panoge so kovinska industrija, industrija železa in jekla ter lesna, živilska in tekstilna industrija.

Industrijska proizvodnja je v letu 2021 zrasla za 4 %. Za leto 2022 analitiki napovedujejo 4,1 % rast industrijske proizvodnje.
 


Predstavljamo dve gospodarski panogi na trgu BiH:
 


Živilska industrija - ustekleničena voda
 

Leta 2021 se je maloprodaja ustekleničene vode v BiH vrednostno povečala za 1 % na 174 mio BAM, kar je približno 88,96 mio EUR. Obseg prodaje se je v letu 2021 povečal za 2 % na 206 mio litrov.

Trend zdravja in dobrega počutja je v zadnjih letih opazen tudi v BiH, zato veliko potrošnikov namesto sokov in gaziranih pijač raje poseže po vodi. Pandemija COVID-19 je ta trend še okrepila, saj so se potrošniki bolj zanimali za svoje zdravje in zato ustrezno prilagodili svojo prehrano in življenjski slog. Zaradi povečanega dela na daljavo so potrošniki več časa ostajali doma in povečevali dnevni vnos vode.

Konkurenti na trgu in njihove blagovne znamke:

  • Coca-Cola HBC B-H doo (Olimpija)
  • DK Trade doo (Donat Mg)
  • Jamnica dd (Jamnica,Jana)
  • Knjaz Milos ad (Knjaz Miloš)
  • Oaza doo (Oaza)
  • Planinka ad (Prolom)
  • Podravka doo (Studena,Studenac)
  • Sarajevska Pivara dd (Lejla, Sarajevska)
  • Sarajevski Kiseljak dd (Sarajevski Kiseljak, Sensation)
  • Vitinka ad (Vitinka 1880, Vivia, Vivia Exotic)
 
Največji konkurent na trgu ustekleničene vode v BiH je Sarajevski Kiseljak, ki je imel v letu 2021 40 % tržni delež.
 

Tržni deleži v letu 2021 (v %, glede na obseg prodaje)


 
Vir: Euromonitor International

Analitiki napovedujejo, da se bo maloprodaja ustekleničene vode do leta 2026 povečevala po 3 % povprečni letni stopnji, oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen, ter leta 2026 dosegla 227 mio litrov in 197 mio BAM (približno 100,72 mio EUR).

 
 Največji proizvajalci brezalkoholnih pijač v BIH

Podjetje Prihodki v mio EUR (2021)
Cc Hbc B-H D.O.O. Sarajevo 88,24
sarajevski Kiseljak D.O.O. Kiseljak 47,44
atlantic Grand D.O.O. Bijeljina 15,28
Vitinka Ad Zvornik 13,10
Eurovip D.O.O. Citluk 11,62
bom-Impeks D.O.O. Banja Luka 7,86
Obala Grupa D.O.O. 5,29


Vrednosti BAM so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
 

Vir: Factiva, avgust 2022.

 

IKT - telekomunikacije

Telekomunikacijski trg v BiH je po številnih merilih eden najmanj razvitih v regiji srednje in vzhodne Evrope. Ima eno najnižjih stopenj prodora mobilnih naprav, pa tudi eno najnižjih stopenj uporabe in naročnin. Nerazvitost trga je med drugim tudi posledica tega, da so bili operaterji omejeni na določena koncesijska območja, kjer so do avgusta 2007 uživali monopol.

Medtem ko je konkurenca zdaj mogoča, so operaterji večinoma še vedno omejeni na zgodovinska koncesijska območja, neodvisnim operaterjem pa primanjkuje sredstev, da bi lahko izpodbijali prevlado prvotnih operaterjev.

Glede na pomanjkanje konkurence in relativno nizko stopnjo gospodarskega razvoja ni presenetljivo, da BiH zaostaja za večino preostale regije. Vendar ima trg zaradi te relativne nerazvitosti večji srednjeročni potencial rasti kot večina držav srednje in vzhodne Evrope.

Fiksna telefonija počasi upada, saj jo nadomeščata mobilna telefonija in IP. Operaterji nameščajo širokopasovna omrežja naslednje generacije. Celoten širokopasovni trg bo po ocenah ob koncu leta 2031 dosegel 1,03 mio naročnin.

Bosanski mobilni trg je v letu 2021 zabeležil 6,2 % medletno rast in dosegel 3,729 mio naročnin za mobilno telefonijo. Stopnja penetracije je konec leta 2021 dosegla 114,3 %. Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da bo mobilni trg v BiH v letu 2031 dosegel 4,078 mio naročnin.

Trije največji operaterji mobilnega omrežja so BH Telecom, Mobilne Srpske (M:tel) in HT Eronet (prej HT Mostar). Vsi trije operaterji so bili sprva omejeni na določena koncesijska območja, zdaj pa lahko delujejo na področjih drug drugega. Velikost BH Telecoma in dostop Telekoma Srpske do mednarodnih financ, sta tema dvema operaterjema dala več možnosti za širitev v primerjavi s ponudnikom HT Eronet.
 

Največja podjetja na področju telekomunikacij v BIH 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2021)
bh Telecom D.D. Sarajevo 257,11
telekom Srpske A.D. Banja Luka; mtel A.D.  245,82
Jp Ht D.D. Mostar 106,38
telemach Bh D.O.O. Sarajevo 76,99
blicnet D.O.O. Banja Luka 17,41
elta-Kabel D.O.O. Doboj 12,58
hkb Net D.O.O. Sarajevo 8,35



Vrednosti BAM so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
 

Vir: Factiva, avgust 2022.



Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje