Bosna in Hercegovina

Dajatve v Bosni in Hercegovini

Carinske dajatve in drugi ukrepi trgovinske politike

BiH ima status potencialne kandidatke za članstvo v EU.

Bosna in Hercegovina je 15. februarja 2016 vložila prošnjo za članstvo v EU.

Evropska komisija je svoje mnenje o prošnji države za članstvo v EU in spremljajoče analitično poročilo objavila maja 2019. Komisija je v mnenju ocenila prošnjo BiH na podlagi sposobnosti države, da izpolni merila, ki jih je postavil Evropski svet v Köbenhavnu leta 1993, kot tudi v Madridu leta 1995, predvsem glede upravne zmogljivosti države in pogojev stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.

V mnenju je opredeljenih 14 ključnih prednostnih nalog, ki jih mora BiH izpolniti, da bi bila priporočena za začetek pristopnih pogajanj z EU.

Zunanjetrgovinski odnosi z BiH temeljijo na Stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med BiH in EU, ki je začel veljati junija 2015 in je vzpostavil prostotrgovinsko območje med državami članicami EU in BiH. Odpravljene so dajatve in netarifne omejitve za blago za vse blago razen nekaj izjem (nekateri kmetijski in ribiški proizvodi) za katere veljajo znižane dajatve in/ali preferencialne količinske koncesije.

BiH je podpisnica Panevropsko-sredozemske konvencije (PEM) o preferencialnih pravilih o poreklu, ki ima za cilj vzpostavitev skupnih pravil o poreklu in kumulaciji med partnerskimi državami in EU.

Koristne povezave:

Obdavčevanje podjetij

Obdavčevanje podjetij v BiH je urejeno na ravni entitet FBiH, Republike Srbske in Okrožja Brčko z davki na dohodek podjetij entitet in je v glavnih točkah poenoteno.

 

Davek na dohodek podjetij

Davčna stopnja davka na dohodek podjetij znaša 10%.

Davčna osnova je bruto dobiček podjetij, zmanjšan za priznane stroške (stroške, povezane s poslovnimi transakcijami družbe).
Rezidenti (družbe, ki imajo sedež ali središče dejanskega poslovanja v entiteti) plačujejo davek na dohodek podjetij od dohodka, ustvarjenega v entiteti in v tujini. Nerezidenti plačujejo davek na dohodek od dohodka, ustvarjenega v entiteti.

Kapitalski dobički so vključeni v davčno osnovo. Dividende, prejete od družbe iste davčne jurisdikcije so izvzete iz davčne osnove. Dividende, prejete iz tujine, so vključene v davčno osnovo.

Neto izgube iz poslovanja se lahko prenesejo naprej za 5 let. Prenos izgub nazaj ni dovoljen.

Davčne olajšave so na ravni entitet.

V FBiH so davčni zavezanci upravičeni do 30% znižanja davka na dohodek za naložbe v proizvodno opremo v vrednosti več kot 50% realiziranega dobička, če pa v obdobju 5 zaporednih let investirajo skupno 20 milijonov BAM, so upravičeni do 50% znižanja davka na dohodek podjetja.

Za novo zaposlene delavce je delodajalec upravičen do znižanja davčne osnove. V Republiki Srbski se davčna osnova zniža za vrednost naložbe, opravljene v opremo in objekte za opravljanje registrirane proizvodne dejavnosti. Uveden je Register spodbud v RS.

 

Davek po odbitku

Dividende: 5% v FBiH in 10% v RS.

Davek po odbitku za dividende, ki jih domača družba izplača nerezidentom, znaša 5% v FBiH in 10% v RS. Slovenija in BIH sta sklenili sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 19/06), ki določa, da se za dividend plačuje 5% davek po odbitku od bruto zneska dividende, kadar ima prejemnik v lasti več kot 25% kapitalski delež, v ostalih primerih pa 10%.

V skladu s sporazumom se plačani davek lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji (če so bile te dividende v Sloveniji vključene v davčno osnovo).

Obresti: 10%
Davek po odbitku za obresti, ki jih domača družba izplača nerezidentom, znaša 10%. Slovenska podjetja lahko uveljavijo znižane davčne stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 19/06), ki določa, da za obresti, izplačane slovenskim podjetjem, davčna stopnja ne sme presegati 7% od bruto zneska obresti.

Plačani davek se lahko uveljavlja ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Dohodki iz pravic intelektualne in industrijske lastnine: 10%
Davek po odbitku iz naslova plačila uporabe pravic intelektualne in industrijske lastnine (licenčnine, tantieme..) nerezidentom znaša 10%.

Slovenska podjetja lahko uveljavijo znižane davčne stopnje v skladu s podpisanim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 19/06), ki določa, da za licenčnine in tantieme, izplačane slovenskim podjetjem, davčna stopnja ne sme presegati 5% od bruto zneska teh plačil. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Plačila podpornih tehničnih storitev: 10%
Davek po odbitku za plačila, ki jih domača družba izplača nerezidenčni družbi za storitve tehnične podpore, inženiringa, svetovanja, kot tudi za gradbena dela, inštalacije, sestavljanje in nadzor, znaša 10%. Na podlagi sklenjenega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 19/06) se lahko ob izpolnjevanju pogojev uveljavlja oprostitev plačila tega davka v BIH.


 

Davek na dodano vrednost (Porez na dodanu vrijednost – PDV)

Davek na dodano vrednost je urejen na ravni celotne BiH in se plačuje za dobave blaga in storitev.

Standardna stopnja je 17%. Nekatere transakcije (zdravstvene storitve, finančne storitve idr.) so oproščene DDV. Za izvoz velja ničelna stopnja.

Podjetja in posamezniki, ki opravljajo obdavčljive transakcije v BiH morajo biti registrirani za DDV, če njihov letni promet presega 50.000 BAM. Obveznost registracije velja tudi za nerezidente, ki opravljajo obdavčljive transakcije v BiH. Ti morajo imeti zastopnika.

Glavni za podjetja relevantni davčni predpisi:
  • Zakon o davku na dohodek podjetij FBiH
  • Zakon o davku na dohodek podjetij RS
  • Zakon o davku na dohodek podjetij BD
  • Zakon o DDV
Davčni sporazumi: BiH ima sklenjenih 40 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (Ur.l. RS-MP št. 19/06).

Bosna in Hercegovina je podpisala MLI (večstransko konvencijo za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, znana tudi kot multilateralni instrument – MLI), ki za BiH velja od 1. januarja 2021.

Od začetka uporabe MLI je treba pri uveljavljanju ugodnosti iz sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja upoštevati tudi spremembe uporabe posameznih določb sporazuma, ki izhajajo iz MLI.

Koristne povezave - davčne uprave:

Posodobljeno: 31. maj 2023


Preberite tudi: