Bosna in Hercegovina

Prodaja v Bosno in Hercegovino


Kako prodajati v Bosno in Hercegovino?
 
Predstavljamo vsebine:
Gospodarska politika vlade
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Tržne poti, distribucija
Spletna prodaja v Bosni in Hercegovini
Javna naročila
Sejmi 
Plačevanje
Transport in logistika
Poslovni imeniki in koristne povezave

Gospodarska politika vlade

Znotraj federalnega sistema BiH obstaja visoka stopnja disfunkcionalnosti in pomanjkanja koordinacije. Vendar se je kratkoročna politična stabilnost izboljšala zaradi oblikovanja nove osrednje vlade po parlamentarnih volitvah, ki so potekale oktobra 2022. 
 
Vojna v Ukrajini je zaostrila obstoječe napetosti znotraj tristranskega predsedstva BiH in povečala makroekonomska tveganja. Po napovedih EIU naj bi bila gospodarska rast v BIH v kratkoročnem obdobju počasnejša kot v večini drugih vzhodnoevropskih gospodarstev, predvsem zaradi odlivov s trga dela in slabih gospodarskih razmer.

 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Bosna je ena najmanj ekonomsko razvitih evropskih držav. Dohodek na prebivalca v državi je bistveno manjši kot v drugih evropskih državah, kar omejuje potencial rasti nekaterih trgov in povečuje cenovno občutljivost. 

Potrošniki večino izdatkov potrošijo za osnovne potrebe. Tudi pri poceni izdelkih večina potrošnikov raje plačuje v mesečnih obrokih. Pri nakupu dajejo prednost domačim izdelkom. 

Prebivalstvo v državi se trenutno zmanjšuje in stara, povečuje se število enočlanskih gospodinjstev. Počasi se širi uporaba kreditnih kartic, kar omogoča razvoj prodajnih katalogov, oglaševanja in spletne trgovine.

 

Tržne poti, distribucija

Bosna in Hercegovina je razdeljena na 2 distribucijski področji, eno v Federaciji BIH in eno v Republiki Srbski. Mnogi proizvajalci so razvili več distribucijskih kanalov in pogodb z več distributerji, ki pokrivajo obe področji. 

Trgovci na debelo so najboljši kanal za zagotavljanje prevoza, skladiščenja izdelkov, tržnih informacij, financiranja in obvladovanja tveganj. Večina trgovcev na debelo, ki uvažajo in distribuirajo blago, je neodvisnih. V sektorju trgovine na debelo je značilna velika stopnja specializacije.

V maloprodajnem trgu majhni neodvisni trgovci izgubljajo tržni delež na račun nakupovalnih centrov, ki so se razvili v zadnjih letih. 

Najpomembnejši razvoj na maloprodajnem trgu je povzročil pojav velikih trgovskih verig, med katerimi sta največji hrvaški Konzum in francoski Interex. Konkurirajo jim lokalne trgovske verige MIMS Group, Tropic Centar, Bingo in Robot Komerc.

Nadaljnja širitev koncepta nakupovalnega središča, vključno s centrom Sarajevo City Center, ki je bil odprt leta 2014, je prav tako spremenila navade potrošnikov. Trenutno je v celotnem distribucijskem sektorju v Bosni in Hercegovini 46 verig, največji delež ima segment mode in oblačil s skupno 10 verigami.
 

Največji trgovci na drobno po prihodkih 

  • Bingo D.O.O. Tuzla
  • tropic Maloprodaja D.O.O. Banja Luka
  • konzum D.O.O. Sarajevo
  • Fis d.o.o.
  • Fructa-Trade d.o.o.
  • Robot General Trading Co D.O.O. Sarajevo

 

Spletna prodaja v Bosni in Hercegovini

Spletna trgovina v Bosni in Hercegovini ni dobro razvita, čeprav se trendi počasi spreminjajo.

Po ocenah eCommerce DB, se bo spletna prodaja v Bosni in Hercegovini v letu 2024 povečala za 7,8 % in dosegla vrednost 645,4 mio USD, kar je približno 596,9 mio EUR.

Spletni delež v skupni maloprodaji znaša 4,6 % in se bo po napovedih do leta 2028 povečal na 6,5 %.

Po napovedih se bo spletna prodaja v Bosni in Hercegovini v prihodnjih 5 letih povečevala po 6,8 % povprečni letni stopnji, ter leta 2028 dosegla vrednost 841,1 mio USD ali približno 777,85 mio EUR.

Največji segment spletne prodaje v državi predstavljajo izdelki za zabavo in prosti čas. Ta segment predstavlja 26,4 % prihodkov e-trgovine v Bosni.

Sledijo:

  • elektronika (20,7 %)
  • moda (17,2 %)
  • pohištvo in oprema za dom (11,7 %)
  • izdelki za osebno nego (9,4 %)
  • DIY – naredi si sam izdelki (8,9 %)
  • živila (5,7 %).


Najhitreje rastoče e-trgovine v Bosni

  • Mbuy
  • eKupi.ba
  • citydeal.ba

 
Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo,  si lahko preberete na tej povezavi.  

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

V BiH se za plačila v tujini uporabljajo naslednji finančni instrumenti: dokumentarni inkaso, čeki in akreditivi.

Najvarnejši način za plačilo za izvozno prodajo je nepreklicni akreditiv, čeprav se večina uvoznikov raje izogiba temu dragemu instrumentu. Mnogi trdijo, da poslujejo z odprtimi računi s svojimi evropskimi dobavitelji, vse pa je odvisno od stopnje medsebojnega zaupanja. Podjetja, ki pridobijo investicijsko blago, pričakujejo, da bo prodajalec zagotovil financiranje, po možnosti v obliki posojila.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Zračni promet je najhitrejša in najbolj zanesljiva povezava med BiH in zunanjim svetom. V državi so štiri mednarodna letališča, od katerih letališče Sarajevo predstavlja skoraj 90 % celotnega potniškega in tovornega prometa v BiH. Letališče ima tovorni center s popolnoma opremljenim carinskim skladiščem za potrebe tovornega prometa. Ostala tri letališča - Banja Luka, Mostar in Tuzla - imajo občasne komercialne čarterske prevoze, ki lahko nihajo glede na letni čas.

Cestni in železniški sistemi v BiH se od vojne v letih 1992-95 niso bistveno izboljšali. V vsej državi je le 45 km omejene avtoceste z omejenim dostopom. 
 
Učinkovitost bosanske dobavne verige je oslabljena zaradi nerazvitega prometnega omrežja države in odsotnosti komercialnega morskega pristanišča. Bosanska vojna je dolgotrajno vplivala na prometno infrastrukturo. Ceste, železnice in letališča so utrpeli veliko škodo, naložbe v popravilo in izboljšanje prometnega omrežja pa so omejene zaradi institucionalnih ovir in razdvojenosti med obema političnima subjektoma v državi, Federacijo Bosne in Hercegovine in Republiko Srbsko. 

Slaba kakovost prometnega omrežja povečuje stroške tovornega prometa in tveganje za motnje dobavne verige.

 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:


Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.

Viri:
  • Factiva
  • EIU
  • eCommerce DB
  • LLoyds Bank


Posodobljeno avgust 2024.

 
Poglejte si tudi: