Bosna in Hercegovina

Prodaja v Bosno in Hercegovino

 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Bosna je ena najmanj ekonomsko razvitih evropskih držav. Dohodek na prebivalca v državi je bistveno manjši kot v drugih evropskih državah, kar omejuje potencial rasti nekaterih trgov in povečuje cenovno občutljivost.

Potrošniki večino izdatkov potrošijo za osnovne potrebe. Tudi pri poceni izdelkih večina potrošnikov raje plačuje v mesečnih obrokih. Pri nakupu dajejo prednost domačim izdelkom. Prebivalstvo v državi se trenutno zmanjšuje in stara, povečuje se število enočlanskih gospodinjstev. Počasi se širi uporaba kreditnih kartic, kar omogoča razvoj prodajnih katalogov, oglaševanja in spletne trgovine.
 

Tržne poti, distribucija

Bosna in Hercegovina je razdeljena na dve distribucijski področji, eno v Federaciji BIH in eno v Republiki Srbski. Mnogi proizvajalci so razvili več distribucijskih kanalov in pogodb z več distributerji, ki pokrivajo obe področji. Trgovci na debelo so najboljši kanal za zagotavljanje prevoza, skladiščenja izdelkov, tržnih informacij, financiranja in obvladovanja tveganj. Večina trgovcev na debelo, ki uvažajo in distribuirajo blago, je neodvisnih. V sektorju trgovine na debelo je značilna velika stopnja specializacije.

V maloprodajnem trgu majhni neodvisni trgovci izgubljajo tržni delež na račun nakupovalnih centrov, ki so se razvili v zadnjih letih. V BiH je trenutno 47 trgovskih verig v celotnem maloprodajnem sektorju, največji delež pa ima segment mode in oblačil, ki ima na trgu 9 verig.
Največja dva trgovca na drobno v BiH sta lokalni Bingo, ki ima približno 17 % tržni delež in regionalni Konzum s 16 % tržnim deležem. Med trgovci na drobno, ki niso trgovci z živili, so vodilni Phoenix, dm-Drogerie Markt in Economic, ki imajo od 4 % do 6 % tržni delež. V maloprodaji izven trgovin (npr. E-trgovina, naročanje po pošti), so glavni konkurenti Avon Cosmetics BiH, Studio Moderna in Oriflame Kozmetika, s tržnimi deleži 20 %, 14 % in 9 %.

Spletna maloprodaja v BiH še ni dobro razvita. Državljani in poslovneži na splošno ne kupujejo ali poslujejo na internetu. Mnoga podjetja vzdržujejo spletne strani, vendar je naročanje prek spleta z uporabo kreditnih kartic zelo redko. Najhitreje rastoče spletne trgovine v državi so Mbuy, eKupi.ba in citydeal.ba. BiH je bila ena od zadnjih držav v regiji, ki je sprejela zakon in z njim povezane predpise o e-poslovanju.
 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:

Podjetje Prihodki v mio EUR (2017)
Bingo D.O.O. Tuzla 535,70
Hifa - Petrol D.O.O. Sarajevo 154,27
Tropic Maloprodaja D.O.O. Banja Luka 134,87
Robot General Trading Co D.O.O. Sarajevo 99,25
Neskovic D.O.O. Bijeljina 62,32
Fructa-Trade D.O.O. Derventa 57,82
Dm Drogerie Markt D.O.O. Sarajevo 54,29
 
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

V BiH se za plačila v tujini uporabljajo naslednji finančni instrumenti: dokumentarni inkaso, čeki in akreditivi. Najvarnejši način za plačilo za izvozno prodajo je nepreklicni akreditiv, čeprav se večina uvoznikov raje izogiba temu dragemu instrumentu. Mnogi trdijo, da poslujejo z odprtimi računi s svojimi evropskimi dobavitelji, vse pa je odvisno od stopnje medsebojnega zaupanja. Podjetja, ki pridobijo investicijsko blago, pričakujejo, da bo prodajalec zagotovil financiranje, po možnosti v obliki posojila.
 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport

Svetovni gospodarski forum (WEF) uvršča Bosno in Hercegovino na 104. mesto z vidika razvitosti infrastrukture in logističnih storitev.
 
Zračni promet je najhitrejša in najbolj zanesljiva povezava med BiH in zunanjim svetom. V državi so štiri mednarodna letališča, od katerih letališče Sarajevo predstavlja skoraj 90 % celotnega potniškega in tovornega prometa v BiH. Letališče ima tovorni center s popolnoma opremljenim carinskim skladiščem za potrebe tovornega prometa. Ostala tri letališča - Banja Luka, Mostar in Tuzla - imajo občasne komercialne čarterske prevoze, ki lahko nihajo glede na letni čas.
 
Cestni in železniški sistemi v BiH se od vojne v letih 1992-95 niso bistveno izboljšali. V vsej državi je le 45 km omejene avtoceste z omejenim dostopom. Vlada ima v načrtu dokončati koridor sever-jug, ki bo povezoval Sarajevo s severovzhodno in južno Hrvaško (koridor 5c).
 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:



Posodobljeno februar 2019.