Bosna in Hercegovina

Prodaja v Bosno in Hercegovino

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Bosna je ena najmanj ekonomsko razvitih evropskih držav. Dohodek na prebivalca v državi je bistveno manjši kot v drugih evropskih državah, kar omejuje potencial rasti nekaterih trgov in povečuje cenovno občutljivost.

Potrošniki večino izdatkov potrošijo za osnovne potrebe. Tudi pri poceni izdelkih večina potrošnikov raje plačuje v mesečnih obrokih. Pri nakupu dajejo prednost domačim izdelkom. Prebivalstvo v državi se trenutno zmanjšuje in stara, povečuje se število enočlanskih gospodinjstev. Počasi se širi uporaba kreditnih kartic, kar omogoča razvoj prodajnih katalogov, oglaševanja in spletne trgovine.
 

Tržne poti, distribucija

Bosna in Hercegovina je razdeljena na dve distribucijski področji, eno v Federaciji BIH in eno v Republiki Srbski. Mnogi proizvajalci so razvili več distribucijskih kanalov in pogodb z več distributerji, ki pokrivajo obe področji. Trgovci na debelo so najboljši kanal za zagotavljanje prevoza, skladiščenja izdelkov, tržnih informacij, financiranja in obvladovanja tveganj. Večina trgovcev na debelo, ki uvažajo in distribuirajo blago, je neodvisnih. V sektorju trgovine na debelo je značilna velika stopnja specializacije.

V maloprodajnem trgu majhni neodvisni trgovci izgubljajo tržni delež na račun nakupovalnih centrov, ki so se razvili v zadnjih letih. 
Vrednost prodaje v trgovskih verigah z živili se je v BIH v letu 2019 povečala za 5 % in dosegla 1,3 mlrd EUR. Rast je bila posledica spremenjenih nakupovalnih navad potrošnikov, številnih akcijskih in promocijskih ponudb trgovcev, ter širitve sodobnih trgovin z živili po celotni Bosni in Hercegovini.
Po napovedih analitikov bo vrednost prodaje v trgovskih verigah z živili v prihodnjih petih letih rasla po 6 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 1,7 mlrd EUR.
Največji konkurent v tem segmentu je lokalna trgovska veriga Bingo, ki je imela v letu 2019 43 % tržni delež. Drugi največji trgovec na trgu pa je hrvaški Konzum.

E-trgovina v Bosni ni dobro razvita. Državljani in poslovneži na splošno ne kupujejo ali poslujejo prek interneta. Veliko podjetij vzdržuje spletna mesta, vendar je naročanje prek spleta s pomočjo kreditne kartice zelo redko. Razlogi, da se e-trgovina v Bosni še ni razvila, pa niso infrastrukturni niti tehnološki, ampak kulturni. Tehnologije, ki so potrebne za izvajanje in razvoj e-trgovine v državi so na voljo, na trgu so prisotni tudi spletni ponudniki, a prebivalstvo še ni navajeno nakupovanja prek spleta.
Vrednost e-trgovine v Bosni je v letu 2019 rekordno zrasla za 22 % in dosegla 51,6 mio EUR. Analitiki napovedujejo 23 % povprečno letno rast e-trgovine v prihodnjih petih letih. Vrednost prodaje prek spleta naj bi v letu 2024 dosegla 161,6 mio EUR.
Mednarodna spletna ponudnika Alibaba in eBay sta največja konkurenta na trgu in sta imela v letu 2019 skupaj 44 % tržni delež.

 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:

Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Bingo D.O.O. Tuzla 577,35
Fis D.O.O. Vitez 196,63
Tropic Maloprodaja D.O.O. Banja Luka 161,74
Dm Drogerie Markt D.O.O. Sarajevo 75,63
Neskovic D.O.O. Bijeljina 64,72
Fructa-Trade D.O.O. Derventa 60,04
Inovine Bh D.O.O. 55,86
 
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

V BiH se za plačila v tujini uporabljajo naslednji finančni instrumenti: dokumentarni inkaso, čeki in akreditivi. Najvarnejši način za plačilo za izvozno prodajo je nepreklicni akreditiv, čeprav se večina uvoznikov raje izogiba temu dragemu instrumentu. Mnogi trdijo, da poslujejo z odprtimi računi s svojimi evropskimi dobavitelji, vse pa je odvisno od stopnje medsebojnega zaupanja. Podjetja, ki pridobijo investicijsko blago, pričakujejo, da bo prodajalec zagotovil financiranje, po možnosti v obliki posojila.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Bosno in Hercegovino na 108. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Zračni promet je najhitrejša in najbolj zanesljiva povezava med BiH in zunanjim svetom. V državi so štiri mednarodna letališča, od katerih letališče Sarajevo predstavlja skoraj 90 % celotnega potniškega in tovornega prometa v BiH. Letališče ima tovorni center s popolnoma opremljenim carinskim skladiščem za potrebe tovornega prometa. Ostala tri letališča - Banja Luka, Mostar in Tuzla - imajo občasne komercialne čarterske prevoze, ki lahko nihajo glede na letni čas. V letu 2019 so vsa štiri letališča registrirala več kot 1,9 mio potnikov, kar je 13 % več kot v letu 2018. 

Cestni in železniški sistemi v BiH se od vojne v letih 1992-95 niso bistveno izboljšali. V vsej državi je le 45 km omejene avtoceste z omejenim dostopom. Vlada ima v načrtu dokončati koridor sever-jug, ki bo povezoval Sarajevo s severovzhodno in južno Hrvaško (koridor 5c).
 
Februarja 2020 je BIH z EBRD podpisala dva sporazuma o financiranju javnega prevoza. Prvi sporazum v vrednosti 15 mio EUR je namenjen nabavi trolejbusov in nadomestnih delov, drugi v vrednosti 20 mio EUR, pa rekonstrukciji 19,5 km sarajevskih tramvajskih prog. Namen obeh sporazumov je izboljšati mestni promet v Sarajevu in prispevati k varovanju okolja in zmanjšanju onesnaženosti zraka. Načrtujejo pa tudi tretji sporazum, ki bo vključeval nabavo novih tramvajev.
Projekt javnih naročil za trolejbuse bo predvidoma končan do decembra 2021, rekonstrukcija tramvajskih prog pa do decembra 2022.
 

 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:



Posodobljeno marec 2020.

_