Bosna in Hercegovina

Prodaja v Bosno in Hercegovino

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Bosna je ena najmanj ekonomsko razvitih evropskih držav. Dohodek na prebivalca v državi je bistveno manjši kot v drugih evropskih državah, kar omejuje potencial rasti nekaterih trgov in povečuje cenovno občutljivost.

Potrošniki večino izdatkov potrošijo za osnovne potrebe. Tudi pri poceni izdelkih večina potrošnikov raje plačuje v mesečnih obrokih. Pri nakupu dajejo prednost domačim izdelkom. Prebivalstvo v državi se trenutno zmanjšuje in stara, povečuje se število enočlanskih gospodinjstev. Počasi se širi uporaba kreditnih kartic, kar omogoča razvoj prodajnih katalogov, oglaševanja in spletne trgovine.
 

Tržne poti, distribucija

Bosna in Hercegovina je razdeljena na dve distribucijski področji, eno v Federaciji BIH in eno v Republiki Srbski. Mnogi proizvajalci so razvili več distribucijskih kanalov in pogodb z več distributerji, ki pokrivajo obe področji. Trgovci na debelo so najboljši kanal za zagotavljanje prevoza, skladiščenja izdelkov, tržnih informacij, financiranja in obvladovanja tveganj. Večina trgovcev na debelo, ki uvažajo in distribuirajo blago, je neodvisnih. V sektorju trgovine na debelo je značilna velika stopnja specializacije.

V maloprodajnem trgu majhni neodvisni trgovci izgubljajo tržni delež na račun nakupovalnih centrov, ki so se razvili v zadnjih letih. 
Prodaja v sodobnih trgovskih centrih je v letu 2020 zrasla za 3 % in dosegla 2,6 mlrd BAM ali približno 1,3 mlrd EUR. Analitiki napovedujejo, da bo prodaja v teh centrih v prihodnjih 5 letih rasla po 6 % povprečni letni stopnji (oziroma 5 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2020 dosegla 3,6 mlrd BAM ali približno 1,8 mlrd EUR.

Lokalni trgovec Bingo je največji konkurent na maloprodajnem trgu BIH in je imel v letu 2020 43 % tržni delež glede na vrednost.


Največji trgovci na drobno po prihodkih:

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Bingo D.O.O. Tuzla 565,41
fis D.O.O. Vitez 178,15
konzum D.O.O. Sarajevo 164,28
tropic Maloprodaja D.O.O. Banja Luka 159,77
robot General Trading Co D.O.O. Sarajevo 98,32
Dm Drogerie Markt D.O.O. Sarajevo 79,60
neskovic D.O.O. Bijeljina 76,78

 

Spletna prodaja v Bosni in Hercegovini

Spletna prodaja v BIH se je v letu 2020 povečala za 53 % in dosegla vrednost 170 mio BAM (približno 86,9 mio EUR).

Že pred pandemijo COVID-19 je spletna trgovina v BIH beležila stalno rast, kar je posledica več razlogov. Rast prihaja iz nizke osnove, poleg tega pa v BIH narašča internetna dejavnost, kar povečuje tudi prodajo preko spleta. Potrošnike spletno nakupovanje privlači zaradi cenovne dostopnosti, ekskluzivnosti in udobja. Spletno nakupovanje potrošnikom pogosto omogoča, da izdelke kupijo ceneje kot na prodajnih mestih, prav tako pa lahko tudi kupijo tiste izdelke, ki niso na voljo v fizičnih prodajalnah. Zaradi pandemije je spletna trgovina v letu 2020 zabeležila hiter porast prodaje. Več ljudi sedaj kupuje blago prek spleta, da bi zmanjšali možnost okužbe. Pomembno izboljšanje infrastrukture je lani še povečalo spletno prodajo, pri čemer so se izboljšale storitve dostave, plačilne storitve, varnost transakcij in oprostitev davka.

Analitiki napovedujejo, da bo spletna prodaja v BIH v obdobju 2020-2025 rasla po 17 % povprečni letni stopnji (oziroma 19 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2025 dosegla vrednost 396 mio BAM ali približno 202,5 mio EUR.

Neodvisni trgovci, ki prodajajo svoje izdelke preko globalnih spletnih platform, imajo na trgu BIH največji, 51 % tržni delež.

Spletni ponudniki v BIH:

  • Amazon.com Inc    
  • Ekupi doo     
  • Fact Cool doo   
  • Imtec doo     
  • Konzum doo      
  • Leftor doo      
  • Moj Market doo    
  • Office Shoes BH doo
  • Sport Vision doo   
  • Stanic Trade doo   
  • Studio Moderna doo  

 
 
Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo,  si lahko preberete na tej povezavi

 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

V BiH se za plačila v tujini uporabljajo naslednji finančni instrumenti: dokumentarni inkaso, čeki in akreditivi. Najvarnejši način za plačilo za izvozno prodajo je nepreklicni akreditiv, čeprav se večina uvoznikov raje izogiba temu dragemu instrumentu. Mnogi trdijo, da poslujejo z odprtimi računi s svojimi evropskimi dobavitelji, vse pa je odvisno od stopnje medsebojnega zaupanja. Podjetja, ki pridobijo investicijsko blago, pričakujejo, da bo prodajalec zagotovil financiranje, po možnosti v obliki posojila.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Zračni promet je najhitrejša in najbolj zanesljiva povezava med BiH in zunanjim svetom. V državi so štiri mednarodna letališča, od katerih letališče Sarajevo predstavlja skoraj 90 % celotnega potniškega in tovornega prometa v BiH. Letališče ima tovorni center s popolnoma opremljenim carinskim skladiščem za potrebe tovornega prometa. Ostala tri letališča - Banja Luka, Mostar in Tuzla - imajo občasne komercialne čarterske prevoze, ki lahko nihajo glede na letni čas.

Cestni in železniški sistemi v BiH se od vojne v letih 1992-95 niso bistveno izboljšali. V vsej državi je le 45 km omejene avtoceste z omejenim dostopom. Vlada ima v načrtu dokončati koridor sever-jug, ki bo povezoval Sarajevo s severovzhodno in južno Hrvaško (koridor 5c).
 
Februarja 2020 je BIH z EBRD podpisala dva sporazuma o financiranju javnega prevoza. Prvi sporazum v vrednosti 15 mio EUR je namenjen nabavi trolejbusov in nadomestnih delov, drugi v vrednosti 20 mio EUR, pa rekonstrukciji 19,5 km sarajevskih tramvajskih prog. Namen obeh sporazumov je izboljšati mestni promet v Sarajevu in prispevati k varovanju okolja in zmanjšanju onesnaženosti zraka. Načrtujejo pa tudi tretji sporazum, ki bo vključeval nabavo novih tramvajev.
Projekt javnih naročil za trolejbuse bo predvidoma končan do decembra 2021, rekonstrukcija tramvajskih prog pa do decembra 2022.

 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:



Posodobljeno maj 2021.

_