Bosna in Hercegovina

Gospodarska politika vlade

Glavne gospodarske prednostne naloge Bosne in Hercegovine  so:
 

• pospešitev vključevanja v EU
• krepitev fiskalnega sistema
• reforma javne uprave
• članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO)
• zagotavljanje gospodarske rasti
• spodbujanje dinamičnega, konkurenčnega zasebnega sektorja

Vir: EIU; Factiva, maj 2022
 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Bosna je ena najmanj ekonomsko razvitih evropskih držav. Dohodek na prebivalca v državi je bistveno manjši kot v drugih evropskih državah, kar omejuje potencial rasti nekaterih trgov in povečuje cenovno občutljivost.

Potrošniki večino izdatkov potrošijo za osnovne potrebe. Tudi pri poceni izdelkih večina potrošnikov raje plačuje v mesečnih obrokih. Pri nakupu dajejo prednost domačim izdelkom. Prebivalstvo v državi se trenutno zmanjšuje in stara, povečuje se število enočlanskih gospodinjstev. Počasi se širi uporaba kreditnih kartic, kar omogoča razvoj prodajnih katalogov, oglaševanja in spletne trgovine.
 

Tržne poti, distribucija

Bosna in Hercegovina je razdeljena na dve distribucijski področji, eno v Federaciji BIH in eno v Republiki Srbski. Mnogi proizvajalci so razvili več distribucijskih kanalov in pogodb z več distributerji, ki pokrivajo obe področji. Trgovci na debelo so najboljši kanal za zagotavljanje prevoza, skladiščenja izdelkov, tržnih informacij, financiranja in obvladovanja tveganj. Večina trgovcev na debelo, ki uvažajo in distribuirajo blago, je neodvisnih. V sektorju trgovine na debelo je značilna velika stopnja specializacije.

V maloprodajnem trgu majhni neodvisni trgovci izgubljajo tržni delež na račun nakupovalnih centrov, ki so se razvili v zadnjih letih. 

Prodaja v sodobnih trgovskih centrih je v letu 2021 zrasla za 7 % in dosegla 3 mlrd BAM ali približno 1,53 mlrd EUR. Analitiki napovedujejo, da bo prodaja v teh centrih v prihodnjih 5 letih rasla po 6 % povprečni letni stopnji (oziroma 5 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla 4,1 mlrd BAM ali približno 2,09 mlrd EUR.
Lokalni trgovec Bingo doo je največji konkurent v tem segmentu, z 42 % tržnim deležem v letu 2021.
 
Tradicionalnim trgovcem je v letu 2021 prodaja upadala za -0,4 % in dosegla 2,1 mlrd BAM ali približno 1,07 mlrd EUR.
iNovine BH doo je vodilni konkurent v tem močno razdrobljenem segmentu. V  letu 2021 je njegov tržni delež znašal 4 %.
Analitiki napovedujejo, da bo prodaja v tradicionalnih trgovinah v prihodnjih 5 letih rasla po 1 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen upadala po -1 % ) ter v letu 2026 dosegla vrednost 2,2 mlrd BAM ali približno 1,12 mlrd EUR.


Največji trgovci na drobno po prihodkih:

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2021)
bingo D.O.O. Tuzla	689,09
konzum D.O.O. Sarajevo	192,51
tropic Maloprodaja D.O.O. Banja Luka	189,91
fis D.O.O. Vitez	168,41
mercator Bh D.O.O. Sarajevo	119,41
robot General Trading Co D.O.O. Sarajevo	111,28
Dm Drogerie Markt D.O.O. Sarajevo	105,53

 

Spletna prodaja v Bosni in Hercegovini

Spletna maloprodaja se je v BIH v letu 2021 povečala za 50 % in dosegla vrednost 255 mio BAM ali približno 130,37 mio EUR.

Največji tržni delež imajo trgovci, ki svoje izdelke prodajajo preko spletnih tržnic. Njihov tržni delež je v letu 2021 znašal 53 %.

Že pred pandemijo korona virusa je spletna trgovina v Bosni in Hercegovini vztrajno rasla. Rast je namreč izhajala iz nizke osnove, hitro pa se je širila tudi internetna aktivnost v državi. Spletno nakupovanje privlači vedno več potrošnikov, zaradi cenovne dostopnosti, ekskluzivnosti in priročnosti. Spletna trgovina potrošnikom pogosto omogoča nakup izdelkov po nižjih cenah kot v fizičnih trgovinah, lahko pa kupijo tudi nekatere izdelke, ki tam niso na voljo.
Zaradi pandemije je spletna trgovina v letu 2020 zabeležila hitro rast prodaje, ki ji je sledila dodatna dinamična rast v letu 2021. Več ljudi je namreč kupovalo blago prek spleta, da bi zmanjšalo tveganje za okužbo. Poleg tega so pomembne izboljšave infrastrukture, kot so dostavne storitve, plačilne storitve, varnost transakcij in davčne oprostitve, povečale privlačnost spletnega nakupovanja.
Digitalne tehnologije spreminjajo svetovno gospodarstvo. Vendar pa po mnenju Združenja za digitalno transformacijo v Bosni in Hercegovini, država še ni izkusila vseh razvojnih prednosti digitalnih tehnologij, kot so vključujoča in trajnostna rast, pa tudi izboljšano upravljanje in hitro zagotavljanje storitev. Bosna in Hercegovina se sooča s tveganji zaradi počasnega ali slabega sprejemanja teh novosti, ki bi lahko imele negativne posledice za industrijo, državni sektor, posameznike ter državo kot celoto. Analiza digitalizacije poslovanja (4 osnovni kazalniki; elektronska izmenjava informacij, družbeni mediji, veliki podatki in oblak) je pokazala, da je Bosna in Hercegovina na dnu lestvice med evropskimi državami.

Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja v Bosni in Hercegovini v prihodnjih 5 letih rasla po 17 % povprečni letni stopnji (oziroma 15 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 570 mio BAM ali približno 291,43 mio EUR.
 
Spletni ponudniki v BIH:

• Amazon.com Inc 
• Ekupi doo   
• Fact Cool doo  
• Imtec doo 
• Sport Vision doo 
• Studio Moderna doo

 
 
Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo,  si lahko preberete na tej povezavi.  

Javna naročila

• portal javnih naročil v BiH

 

Sejmi

• sejmi v BiH
• baza sejmov - izvozno okno

 

Plačevanje

V BiH se za plačila v tujini uporabljajo naslednji finančni instrumenti: dokumentarni inkaso, čeki in akreditivi. Najvarnejši način za plačilo za izvozno prodajo je nepreklicni akreditiv, čeprav se večina uvoznikov raje izogiba temu dragemu instrumentu. Mnogi trdijo, da poslujejo z odprtimi računi s svojimi evropskimi dobavitelji, vse pa je odvisno od stopnje medsebojnega zaupanja. Podjetja, ki pridobijo investicijsko blago, pričakujejo, da bo prodajalec zagotovil financiranje, po možnosti v obliki posojila.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Zračni promet je najhitrejša in najbolj zanesljiva povezava med BiH in zunanjim svetom. V državi so štiri mednarodna letališča, od katerih letališče Sarajevo predstavlja skoraj 90 % celotnega potniškega in tovornega prometa v BiH. Letališče ima tovorni center s popolnoma opremljenim carinskim skladiščem za potrebe tovornega prometa. Ostala tri letališča - Banja Luka, Mostar in Tuzla - imajo občasne komercialne čarterske prevoze, ki lahko nihajo glede na letni čas.

Cestni in železniški sistemi v BiH se od vojne v letih 1992-95 niso bistveno izboljšali. V vsej državi je le 45 km omejene avtoceste z omejenim dostopom. 
 
Učinkovitost bosanske dobavne verige je oslabljena zaradi nerazvitega prometnega omrežja države in odsotnosti komercialnega morskega pristanišča. Bosanska vojna je dolgotrajno vplivala na prometno infrastrukturo. Ceste, železnice in letališča so utrpeli veliko škodo, naložbe v popravilo in izboljšanje prometnega omrežja pa so omejene zaradi institucionalnih ovir in razdvojenosti med obema političnima subjektoma v državi, Federacijo Bosne in Hercegovine in Republiko Srbsko. Slaba kakovost prometnega omrežja povečuje stroške tovornega prometa in tveganje za motnje dobavne verige.

 
Več:

• Mednarodni transport – izvozno okno

 

Poslovni imeniki in koristne povezave:

• expat - poslovni imenik podjetij v BiH
• yellowpages.ba - rumene strani v BiH
• maps.me - katalog podjetij v BIH
• yenino.com/ba – poslovni imenik podjetij v BIH

 

Druge koristne povezave:

• Agencija za unapređenje stranih investicija u Bosni i Hercegovini
• Vanjskotrgovinska komora BiH
• Privredna komora Federacije BiH
• Privredna komora kantona Sarajevo
• Privredna Komora Republike Srpske
• Privredna komora Brčko Distrikta
• Ministarstvo vanjske trgovine i ekonomskih odnosa Bosne i Hercegovine
• Službeni glasnik Republike Srpske
• Službeni list Bosne i Hercegovine
• Uprava za indirektno - neizravno oporezivanje

Posodobljeno maj 2022.

_