Bosna in Hercegovina 
Prodaja v Bosno in Hercegovino
Kako prodajati v Bosno in Hercegovino?
Gospodarska politika vlade
Gospodarska politika BiH je usmerjena v:- povečanje gospodarske rasti preko evropskih integracij
- naložb v infrastrukturo in energetski sektor
- izboljšanje poslovnega okolja
Vzporedno z izboljšanjem socialnih storitev in fiskalne konsolidacije bo država poskrbela za večjo digitalizacijo in modernizacijo izobraževalnega sistema, da bi spodbudila trajnostni razvoj.
Ključne prioritete bodo tudi zmanjšanje brezposelnosti, povečanje energetske učinkovitosti in spodbujanje tujih investicij.
Vlada napoveduje povprečno letno stopnjo gospodarske rasti v višini približno 3 % v obdobju 2025–2027, ki jo bo poganjalo predvsem domače povpraševanje prek povečane zasebne porabe in naložb.
Evropski svet se je marca 2024 odločil za začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino, ki je za članstvo v EU zaprosila februarja 2016.
Posodobljeno: september 2025.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
BiH je ena najmanj ekonomsko razvitih evropskih držav. Dohodek na prebivalca v državi je bistveno manjši kot v drugih evropskih državah, kar omejuje potencial rasti nekaterih trgov in povečuje cenovno občutljivost.
Potrošniki večino izdatkov potrošijo za osnovne potrebe. Tudi pri poceni izdelkih večina potrošnikov raje plačuje v mesečnih obrokih. Pri nakupu dajejo prednost domačim izdelkom.
Prebivalstvo v državi se trenutno zmanjšuje in stara, povečuje se število enočlanskih gospodinjstev. Počasi se širi uporaba kreditnih kartic, kar omogoča razvoj prodajnih katalogov, oglaševanja in spletne trgovine.
Tržne poti, distribucija
Bosna in Hercegovina je razdeljena na 2 distribucijski področji, eno v Federaciji BIH in eno v Republiki Srbski. Mnogi proizvajalci so razvili več distribucijskih kanalov in pogodb z več distributerji, ki pokrivajo obe področji.
Trgovci na debelo so najboljši kanal za zagotavljanje prevoza, skladiščenja izdelkov, tržnih informacij, financiranja in obvladovanja tveganj. Večina trgovcev na debelo, ki uvažajo in distribuirajo blago, je neodvisnih. V sektorju trgovine na debelo je značilna velika stopnja specializacije.
Na maloprodajnem trgu majhni neodvisni trgovci izgubljajo tržni delež na račun nakupovalnih centrov, ki so se razvili v zadnjih letih.
Najpomembnejši razvoj na maloprodajnem trgu je povzročil pojav velikih trgovskih verig, med katerimi sta največji hrvaški Konzum in francoski Interex. Konkurirajo jim lokalne trgovske verige MIMS Group, Tropic Centar, Bingo in Robot Komerc.
Nadaljnja širitev koncepta nakupovalnega središča, vključno s centrom Sarajevo City Center, ki je bil odprt leta 2014, je prav tako spremenila navade potrošnikov. Trenutno je v celotnem distribucijskem sektorju v Bosni in Hercegovini 46 verig, največji delež ima segment mode in oblačil s skupno 10 verigami.
Vstop diskontnih trgovec, kot sta Lidl in Mere, ter širitev supermarketov in hipermarketov, nakazujejo na nadaljnjo za rast sodobnega modela maloprodaje z živili.
Neformalna maloprodaja še naprej raste, saj se mala podjetja in podjetniki izogibajo davkom zaradi nepodpornega gospodarskega okolja.
Po podatkih državnega statističnega urada se je v letu 2024 maloprodaja povečala za 6,4 % na letni ravni, pri čemer se je prodaja hrane in pijače povečala za 4,7 %, prodaja neživilskih izdelkov pa za 7,5 %.
Največji trgovci na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2024) |
|---|---|
| Bingo D.O.O. Tuzla | 1.149,55 |
| Konzum D.O.O. Sarajevo | 388,49 |
| Tropic Maloprodaja D.O.O. Banja Luka | 360,06 |
| Fis D.O.O. Vitez | 192,80 |
| Fructa-Trade D.O.O. Derventa | 181,42 |
| Leburic-Komerc D.O.O. Prnjavor | 139,32 |
Spletna prodaja v Bosni in Hercegovini
Spletna trgovina v Bosni in Hercegovini ni dobro razvita, čeprav se trendi počasi spreminjajo.
Lažji dostop do interneta, spreminjajoče se nakupovalne navade povečujejo zanimanja za spletno nakupovanje. Široka izbira izdelkov na spletu prav tako spodbuja angažiranost kupcev.
Po ocenah Statiste, naj bi spletna prodaja v Bosni in Hercegovini v letu 2025 dosegla vrednost 596,56 mio USD ali približno 551,15 mio EUR.
Bosna in Hercegovina sledi globalnemu trendu, kjer vse več podjetij posluje izključno prek spleta. Trenutno več kot 1/3 spletnih trgovin deluje izključno na spletu.
Personalizacija nakupovalnih izkušenj postaja vse pomembnejša. Podjetja s pomočjo podatkov prilagajajo ponudbo posamezniku, kar krepi odnos s stranko. Socialna trgovina prav tako narašča, saj blagovne znamke vse bolj vključujejo prodajo neposredno preko družbenih omrežij.
Mobilna trgovina spreminja nakupovalne navade in potrošniki raje uporabljajo mobilne platforme z enostavnimi možnostmi plačila. Večina spletnih nakupov poteka prek mobilnih telefonov. Velik vpliv imajo tudi družbena omrežja, saj lokalni vplivneži oblikujejo trende in povezujejo skupnosti okoli spletnih nakupov.
Najpogosteje kupljeni izdelki prek spleta so oblačila in obutev, gospodinjski pripomočki ter kozmetika in izdelki za osebno nego.
Kupci v državi vse bolj dajejo prednost okolju prijaznim in trajnostnim izdelkom, še posebej mlajše generacije, ki cenijo etično pridobivanje surovin in preglednost pri izdelkih.
Zaradi raznolikosti etničnih skupin v državi potrošniki posebno cenijo ročno izdelane izdelke, kar povečuje povpraševanje po obrtniških izdelkih na spletu.
Regulativne ovire, kot so zapleteni plačilni sistemi in logistična infrastruktura, spodbujajo podjetja k inovacijam na področju dostave.
Po napovedih Statiste naj bi se spletna prodaja v BiH v prihodnjih 5 letih povečevala po 2,52 % povprečni letni stopnji, ter v letu 2030 dosegla vrednost 675,55 mio USD ali približno 624,12 mio EUR.
Največji konkurent na trgu e-trgovine v Bosni in Hercegovini je Ekupi.ba, vodilna spletna platforma, ki ponuja širok nabor izdelkov različnih prodajalcev, vključno z elektroniko, oblačili in gospodinjskimi izdelki. Drugi večji konkurenti so Domod.ba, SportVision.ba in Jysk.ba.
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
V BiH se za plačila v tujini uporabljajo naslednji finančni instrumenti: dokumentarni inkaso, čeki in akreditivi.Najvarnejši način za plačilo za izvozno prodajo je nepreklicni akreditiv, čeprav se večina uvoznikov raje izogiba temu dragemu instrumentu. Mnogi trdijo, da poslujejo z odprtimi računi s svojimi evropskimi dobavitelji, vse pa je odvisno od stopnje medsebojnega zaupanja. Podjetja, ki pridobijo investicijsko blago, pričakujejo, da bo prodajalec zagotovil financiranje, po možnosti v obliki posojila.
Centralna banka Bosne in Hercegovine (CBBH) nadgrajuje svoje plačilne sisteme s sistemom TIPS Clone, da bi državljanom in podjetjem omogočila nakazovanje denarja v realnem času, 24 ur na dan, 7 dni v tednu, vključno z vikendi in prazniki.
Prva faza sistema TIPS Clone se bo osredotočila na domače transakcije v bosanskih markah. Kasnejša faza, ko bodo izpolnjene zakonske zahteve, bo Bosni in Hercegovini omogočila povezavo s sistemom TIPS EU za plačila v evrih. Sistem naj bi začel delovati v letu 2026.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Transportni sektor v Bosni in Hercegovini deluje v precej zapletenem pravnem okviru, ker o njem odločajo tako državni organi kot tudi organi obeh entitet, Federacije BiH in Republike Srbske. Ker so pristojnosti razdeljene med različne ravni oblasti, pogosto prihaja do neusklajenih zakonov in dodatnih administrativnih zapletov.Učinkovitost bosanske dobavne verige je oslabljena zaradi nerazvitega prometnega omrežja države in odsotnosti komercialnega morskega pristanišča. Slaba kakovost prometnega omrežja povečuje stroške tovornega prometa in tveganje za motnje dobavne verige.
Bosanska vojna je dolgotrajno vplivala na prometno infrastrukturo. Ceste, železnice in letališča so utrpeli veliko škodo, naložbe v popravilo in izboljšanje prometnega omrežja pa so omejene zaradi institucionalnih ovir in razdvojenosti med obema političnima subjektoma v državi, Federacijo Bosne in Hercegovine in Republiko Srbsko.
Bosna in Hercegovina spada med države z najmanj km avtocest v tem delu Evrope. Vendar BiH pospešuje gradnjo avtocest, vključno z enim največjih infrastrukturnih projektov Zahodnega Balkana, ki povezuje hrvaško pristanišče Ploče s Sarajevom in industrijskimi mesti vzdolž osi sever–jug.
Projekt, dolg 336 km, je velik izziv, saj se gradi skozi gorato območje, financiran pa je predvsem z evropskimi nepovratnimi sredstvi (870 mio EUR) ter ugodnimi posojili Evropske investicijske banke in Evropske banke (2 mlrd EUR).
Avtocesta je ključna za povezovanje BiH z EU in regionalnimi trgi, saj omogoča hitrejši transport, spodbuja gospodarsko rast in nastanek industrijskih con ob koridorju. Trenutno je dokončana približno polovica trase, cilj pa je dokončanje do leta 2030, a obstajajo dvomi o izvedljivosti zaradi političnih delitev in počasne administracije.
Zračni promet je najhitrejša in najbolj zanesljiva povezava med BiH in zunanjim svetom. V državi so 4 mednarodna letališča, od katerih letališče Sarajevo predstavlja skoraj 90 % celotnega potniškega in tovornega prometa v BiH. Letališče ima tovorni center s popolnoma opremljenim carinskim skladiščem za potrebe tovornega prometa. Ostala 3 letališča, Banja Luka, Mostar in Tuzla, imajo občasne komercialne čarterske prevoze, ki lahko nihajo glede na letni čas.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- expat - poslovni imenik podjetij v BiH
- yellowpages.ba - rumene strani v BiH
- yenino.com/ba – poslovni imenik podjetij v BIH
- Lokal.ba - poslovni imenik podjetij v BiH
Druge koristne povezave:
- Agencija za unapređenje stranih investicija u Bosni i Hercegovini
- Vanjskotrgovinska komora BiH
- Privredna komora Federacije BiH
- Privredna Komora Republike Srpske
- Privredna komora Brčko Distrikta
- Ministarstvo vanjske trgovine i ekonomskih odnosa Bosne i Hercegovine
- Službeni glasnik Republike Srpske
- Službeni list Bosne i Hercegovine
- Uprava za indirektno - neizravno oporezivanje
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Viri:
- Factiva
- EIU
- Statista
- Balkan Commerce
- LLoyds Bank
- See News
- Euro News
Posodobljeno: september 2025.
Poglejte si tudi:
