Dodatno pomoč za Zahodni Balkan je treba bolje zaščititi

Evropska komisija je predlagala instrument za reforme in rast, ki naj bi državam Zahodnega Balkana pomagal pri izpolnjevanju pogojev za vstop v EU. V okviru instrumenta je za obdobje 2024–2027 predvidena podpora v znesku do 6 milijard evrov (2 milijardi evrov v obliki nepovratne podpore in 4 milijarde evrov v obliki posojil). Revizorji Evropskega računskega sodišča v svojem mnenju izpostavljajo, da je treba ta sredstva bolje zaščititi. 

Gospodarska konvergenca med šestimi državami Zahodnega Balkana (Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom, Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo) in EU že več let velja za nezadostno. Evropska komisija je zato novembra lani predlagala vzpostavitev posebnega finančnega instrumenta, instrumenta za reforme in rast za Zahodni Balkan, kot del novega načrta za rast v regiji. Namen instrumenta je spodbuditi gospodarsko rast, povečati socialno-ekonomsko konvergenco z državami EU ter pospešiti usklajevanje z vrednotami in zakoni EU z namenom prihodnjega pristopa k EU. 

Revizorji EU pozdravljajo uvedbo strožjih pogojev za financiranje z vezavo plačil na izpolnjevanje pogojev, ki bodo določeni v programih reform za različne države. "Vendar pa obstaja tveganje, da pogoji za izplačilo niso dovolj ambiciozni ter da kazalniki niso dovolj jasni in merljivi. Prav tako je še vedno težko zagotoviti, da bodo reforme trajnostne, zlasti zaradi šibke upravne zmogljivosti v regiji," je dejala Laima Liucija Andrikiene, članica Evropskega računskega sodišča, ki je odgovorna za pripravo mnenja. "Poleg tega Evropska komisija ne bi smela le dajati opažanj, temveč bi morala od vlad držav Zahodnega Balkana zahtevati, da pregledajo in ustrezno spremenijo svoje načrte reform." Revizorji EU predlagajo tudi pripravo ustreznih smernic za ocenjevanje zadovoljivega izpolnjevanja plačilnih pogojev, določenih v programih reform. 

Glede na to, da je bilo v sedanjem proračunu EU predpristopnim državam (vključno s Turčijo) na voljo že več kot 14 milijard EUR, revizorji poudarjajo, da zneski, ki bodo zagotovljeni v okviru instrumenta, pomenijo znatno povečanje (več kot 40 %) sredstev, predvidenih za države Zahodnega Balkana do leta 2027. Revizorji ugotavljajo, da tako predlog za vzpostavitev instrumenta kot načrt za rast pojasnjujeta, zakaj se morajo gospodarstva držav Zahodnega Balkana še bolj približati EU. V načrtu so poudarjene tudi različne koristi, ki bi jih predlagani ukrepi prinesli regiji. 

Več: Mnenje

Pripravil:

 

Boštjan Šinkovec

Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje

e-naslov: bostjan.sinkovec@sbra.be