Kosovo

Predstavitev gospodarstva Kosova

Predstavitev države

 
Uradni naziv Republika e Kosoves (Republika Kosova) / Republika Kosovo
Mednarodna oznaka XK/XKX  (začasne, neuradne ISO kode)
Glavno mesto Priština
Velikost (km2) 10.887
Prebivalci (mio) 1,8
Uradni jezik Albanski, srbski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Muslimani (95,6 %), rimo-katoliki (2,2 %), pravoslavci (1,5 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas  
Klicna številka +383



 

Prebivalstvo 


Kosovo ima 1,8 milijona prebivalcev.

 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Priština 205.133
Prizren 187.000
Peć 96.500
Gjilan 90.200
Kosovska Mitrovica 84.235


Politična ureditev

Pravni sistem:

UNMIK, kot se je imenovala misija ZN na Kosovu, je maja 2001 razglasila ustavni okvir, ki je omogočil ustanavljanje neodvisnih institucij v pokrajini (PSIG). Kosovo je razglasilo neodvisnost (od Srbije) 17. februarja 2008. Pravni sistem temelji na ustavi iz leta 2008 in dopolnjeni 2013.

Zakonodajna oblast:

Najvišje zakonodajno telo je nacionalna Skupščina s 120 poslanci, od katerih se jih 100 voli po direktnem sistemu, 10 mest pa je rezervirano za predstavnike kosovskih Srbov in drugih 10 za predstavnike drugih manjšin. Poslanski mandat traja 4 leta.

Volitve:

Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale 14. februarja 2021, naslednje bodo predvidoma leta 2023. Zadnje predsedniške volitve so bile februarja 2016, naslednje bodo predvidoma marca leta 2021.

Vodstvo države:

26. februarja 2016 je bil za predsednika v Skupščini izvoljen Hashim Thaçi, ki je 7. aprila prevzel dolžnosti predsednika s svečano prisego pred Skupščino Kosova. Novembra 2020 je odstopil s položaja, saj je bil obtožen vojnih zločinov. Položaj predsednika države je po njegovem odstopu prevzela predsednica parlamenta Vjosa Osmani.

Izvršilna oblast:

Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale 14. februarja 2021. Zmagala je stranka Samoodločba
(Vetevendosje), ki jo vodi Albin Kurti.
 

Predsednik vlade: Albin Kurti (od 22.03.2021)

 

Kosovo je bilo v letu 2009 sprejeto tudi v Mednarodni denarni sklad (IMF – International Monetary Fund) in Svetovno banko (WB – World Bank), EU pa mu je tudi dovolila uporabljati evro kot lokalno valuto. Od decembra 2012 je Kosovo tudi član EBRD (The European Bank for Reconstruction and Development).


Vir: KAS; Factiva, februar 2022.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

 
  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 164 164
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 8,9 8,2 7,6 6,8 7,1
 BDP per capita (v EUR): 4.917 4.571 4.216 3.814 3.985
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 21,8 20,5 19,1 18,0 19,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 12.054 11.345 10.608 10.061 10.728
 Rast BDP (v %): 4,2 4,5 6,0 -5,3 4,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): / / / 25,6 25,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,4 3,6 3,1 0,2 2,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -3,9 -3,6 -3,5 -3,4 -3,0
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 7,6 6,8 44,1 -27,8 7,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,9 3,2 18,9 -6,5 3,5
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / / 0,3 0,3
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 46,9+ 136,3 115,0 123,9
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 3,8+ 11,0 5,5 2,5
Stopnja tveganja države (op): / 54 54 54 54
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / / / 57 44



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) IMF/EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr 2022 (posodobljeno julij 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
 

 

Vir:  EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Minimalna bruto mesečna plača na Kosovu je v začetku leta 2022 znašala 170 EUR za delavce nad 35 let, ter 130 EUR za delavce pod 35 let.
Predsednik kosovske vlade, Albin Kurti, je konec leta 2021 napovedal, da bo zvišal minimalne plače na 250 EUR.

Povprečna bruto mesečna plača je v začetku leta 2022 na Kosovu znašala približno 358 EUR. 

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje 4,0 4,0 3,8
Rast javne potrošnje 3,0 1,2 1,4
Rast investicij 2,6 6,2 6,4


(*) IMF napoved.


Vir: IMF; Factiva, marec 2022.


Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Kosovo je v letu 2021 izvozilo za 0,4 mlrd EUR blaga, uvozilo pa za 3,5 mlrd EUR. 
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,1 mlrd EUR. 
  • V letu 2021 je Kosovo največ izvažalo pohištvo, železo in jeklo, plastiko, izdelke iz železa in jekla ter pijače.
  • Največ so v letu 2021 izvozili v ZDA (16,4 % od celotnega izvoza), sledijo Albanija, Severna Makedonija, Nemčija in Italija.
  • Kosovo je v letu 2021 največ uvažalo nafto in plin, vozila, strojno opremo, plastiko ter železo in jeklo.
  • Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (13,0 % od celotnega uvoza), sledijo Turčija, Kitajska, Srbija in Italija.

 

Kosovo - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)


(*) IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Mineralna goriva, olja 11,7 Pohištvo 20,6
Vozila 9,6 Železo in jeklo 15,7
Stroji, jedrski reaktorji 7,5 Plastika in plastični izdelki 10,2
Plastika in plastični izdelki 6,4 Izdelki iz železa in jekla 9,0
Železo in jeklo 6,2 Pijače, alkoholne tekočine in kis
 
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Nemčija 13,0 ZDA 16,4
Turčija 12,6 Albanija 14,7
Kitajska 9,7 Severna Makedonija 11,6
Srbija 6,5 Nemčija 8,2
Italija 5,9 Italija 8,0
Slovenija (9. mesto) 5,7 Slovenija (17. mesto) 7,5
 
 
Vir: ASK; Factiva; ITC, junij 2022.


Tuje neposredne investicije

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 2,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji Hrvaška in Nemčija. Največ investicij je na področju hrane, pijač in nepremičnin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Avstrija 912,9
Hrvaška 432,7
Nemčija 361,3
Slovenija 155,1
Bolgarija 89,6
Druge države 509,0
Skupaj 2.480,4
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Hrana in pijače 762,4
Nepremičnine 427,8
Finančne storitve 369,1
Kovine 221,0
Komunikacije 128,7
Drugi sektorji 687,3
Skupaj 2.480,4
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
ProCredit Bank Kosovo 289,7
Kremikovtzi 73,5
Bau Holding Strabag 45,2
Esan 38,5
Alumil Aluminium Industry (Alumil Mylonas) 36,7
Abfall Service 34,3
Intereuropa 19,9



Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi: