Kosovo 
Predstavitev gospodarstva Kosova
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika e Kosoves (Republika Kosova) / Republika Kosovo |
| Mednarodna oznaka | XK/XKX (začasne, neuradne ISO kode) |
| Glavno mesto | Priština |
| Velikost (km2) | 10.887 |
| Prebivalci (mio) | 1,8 |
| Uradni jezik | Albanski, srbski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (95,6 %), rimo-katoliki (2,2 %), pravoslavci (1,5 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | +383 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Priština | 205.133 |
| Prizren | 187.000 |
| Peć | 96.500 |
| Gjilan | 90.200 |
| Kosovska Mitrovica | 84.235 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
UNMIK, kot se je imenovala misija ZN na Kosovu, je maja 2001 razglasila ustavni okvir, ki je omogočil ustanavljanje neodvisnih institucij v pokrajini (PSIG). Kosovo je razglasilo neodvisnost (od Srbije) 17. februarja 2008. Pravni sistem temelji na ustavi iz leta 2008 in dopolnjeni 2013. |
|
Zakonodajna oblast: |
Najvišje zakonodajno telo je nacionalna Skupščina s 120 poslanci, od katerih se jih 100 voli po direktnem sistemu, 10 mest pa je rezervirano za predstavnike kosovskih Srbov in drugih 10 za predstavnike drugih manjšin. Poslanski mandat traja 4 leta. |
|
Volitve: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale 14. februarja 2021, naslednje bodo predvidoma leta 2023. Zadnje predsedniške volitve so bile februarja 2016, naslednje bodo predvidoma marca leta 2021. |
|
Vodstvo države: |
26. februarja 2016 je bil za predsednika v Skupščini izvoljen Hashim Thaçi, ki je 7. aprila prevzel dolžnosti predsednika s svečano prisego pred Skupščino Kosova. Novembra 2020 je odstopil s položaja, saj je bil obtožen vojnih zločinov. Položaj predsednika države je po njegovem odstopu prevzela predsednica parlamenta Vjosa Osmani. |
|
Izvršilna oblast: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale 14. februarja 2021. Zmagala je stranka Samoodločba Predsednik vlade: Albin Kurti (od 22.03.2021) |
Kosovo je bilo v letu 2009 sprejeto tudi v Mednarodni denarni sklad (IMF – International Monetary Fund) in Svetovno banko (WB – World Bank), EU pa mu je tudi dovolila uporabljati evro kot lokalno valuto. Od decembra 2012 je Kosovo tudi član EBRD (The European Bank for Reconstruction and Development).
Vir: KAS; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,8 | 1,8 | 1,8 | 1,8 | 1,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 164 | 164 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 8,9 | 8,2 | 7,6 | 6,8 | 7,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 4.917 | 4.571 | 4.216 | 3.814 | 3.985 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 21,8 | 20,5 | 19,1 | 18,0 | 19,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 12.054 | 11.345 | 10.608 | 10.061 | 10.728 |
| Rast BDP (v %): | 4,2 | 4,5 | 6,0 | -5,3 | 4,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | / | / | / | 25,6 | 25,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,4 | 3,6 | 3,1 | 0,2 | 2,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -3,9 | -3,6 | -3,5 | -3,4 | -3,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 0,3 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 7,6 | 6,8 | 44,1 | -27,8 | 7,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,9 | 3,2 | 18,9 | -6,5 | 3,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | / | 0,3 | 0,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 20,2+ | 136,4 | 115,0 | 123,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 1,1+ | 11,0 | 5,5 | 2,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 54 | 54 | 54 | 54 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 57 | 44 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) IMF/EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača na Kosovu je v začetku leta 2022 znašala 170 EUR za delavce nad 35 let, ter 130 EUR za delavce pod 35 let.
Predsednik kosovske vlade, Albin Kurti, je konec leta 2021 napovedal, da bo zvišal minimalne plače na 250 EUR.
Povprečna bruto mesečna plača je v začetku leta 2022 na Kosovu znašala približno 358 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | |
|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,0 | 4,0 | 3,8 |
| Rast javne potrošnje | 3,0 | 1,2 | 1,4 |
| Rast investicij | 2,6 | 6,2 | 6,4 |
(*) IMF napoved.
Vir: IMF; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Kosovo je v letu 2020 izvozilo za 0,3 mlrd EUR blaga, uvozilo pa ga je za 2,9 mlrd EUR. To ima za rezultat primanjkljaj v blagovni menjavi v višini -2,6 mlrd EUR. Največ je Kosovo v letu 2020 izvažalo v Albanijo (23,2 %), Severno Makedonijo, Nemčijo, Švico in Srbijo. Najpomembnejše blagovne skupine v izvozu v letu 2020 so bile železo in jeklo, plastika in plastični izdelki, pohištvo, izdelki iz železa in jekla ter pijače, alkohol in kis. Kosovo je v letu 2020 največ uvažalo iz Nemčije (13 %), Turčije, Kitajske, Albanije in Severne Makedonije. Največ so uvozili vozil, mineralnih goriv, strojne opreme, plastike ter železa in jekla.
Kosovo - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Vozila | 8,8 | Železo in jeklo | 21,2 |
| Mineralna goriva, olja | 8,7 | Plastika in plastični izdelki | 11,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,2 | Pohištvo | 10,2 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,9 | Izdelki iz železa in jekla | 9,5 |
| Železo in jeklo | 5,5 | Pijače, alkoholne tekočine in kis | 6,2 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 13,0 | Albanija | 23,2 |
| Turčija | 12,4 | Severna Makedonija | 9,3 |
| Kitajska | 9,8 | Nemčija | 9,3 |
| Albanija | 5,8 | Švica | 8,2 |
| Severna Makedonija | 5,7 | Srbija | 6,4 |
| Slovenija (9. mesto) | 5,6 | Slovenija (21. mesto) | 6,0 |
Tuje neposredne investicije
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 2,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji Hrvaška in Nemčija. Največ investicij je na področju hrane, pijač in nepremičnin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Avstrija | 912,9 |
| Hrvaška | 432,7 |
| Nemčija | 361,3 |
| Slovenija | 155,1 |
| Bolgarija | 89,6 |
| Druge države | 509,0 |
| Skupaj | 2.480,4 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Hrana in pijače | 762,4 |
| Nepremičnine | 427,8 |
| Finančne storitve | 369,1 |
| Kovine | 221,0 |
| Komunikacije | 128,7 |
| Drugi sektorji | 687,3 |
| Skupaj | 2.480,4 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ProCredit Bank Kosovo | 289,7 |
| Kremikovtzi | 73,5 |
| Bau Holding Strabag | 45,2 |
| Esan | 38,5 |
| Alumil Aluminium Industry (Alumil Mylonas) | 36,7 |
| Abfall Service | 34,3 |
| Intereuropa | 19,9 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
