Kosovo

Gospodarske panoge Kosova

Gospodarstvo

V zadnjih nekaj letih je Kosovo doseglo velik napredek pri prehodu v tržno orientiran gospodarski sistem in pri ohranjanju makroekonomske stabilnosti, vendar je še vedno močno odvisno od mednarodne pomoči. Z mednarodno pomočjo je Kosovo lahko privatiziralo večino svojih podjetij v državni lasti. Državljani Kosova so drugi najrevnejši v Evropi, takoj za Moldavijo. 
Ogromno brezposelnih je mladih v starosti med 15 in 25 let. To je resen problem, ki spodbuja izseljevanje prebivalstva in sivo ekonomijo.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 11 % BDP in zaposluje okoli 12 % prebivalstva. Večina prebivalstva živi na ruralnem področju in se ukvarja s samo-oskrbnim kmetovanjem. Kmetijstvo je neučinkovito, kar je posledica majhnosti parcel, omejene mehanizacije in pomanjkanja strokovnega znanja.

Kosovo ima nekaj naravnih rudnih bogastev. Prevladujejo minerali in kovine, predvsem lignit, svinec, cink, nikelj, krom, aluminij in magnezij.

Storitveni sektor predstavlja 57 % BDP in zaposluje okoli 70 % delovne sile.

Vir: EIU; Factiva, april 2019.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 32 % BDP in zaposluje približno 18 % delovne sile. Proizvodnja mineralnih surovin in kovin, vključno z lignitom, svincem, cinkom, nikljem, kromom, aluminijem in magnezijem, se je precej zmanjšala zaradi zastarele opreme in nezadostnih vlaganj. Podobno velja tudi za gradbeništvo, ki je bilo včasih hrbtenica industrije.
Najpomembnejše industrijske panoge na Kosovem so poleg industrije gradbenih materialov še kovinska in strojna industrija, industrija usnja, proizvodnja prehrambnih izdelkov in pijač ter tekstilna industrija.
Omejena in nezanesljiva oskrba z električno energijo je glavna ovira za gospodarski razvoj.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na kosovskem trgu:

 

Energetika - obnovljivi viri energije

Kosovska vlada je 30. junija 2013 sprejela nacionalni program obnovljivih virov energije, kjer si je zastavila cilj, da bo do leta 2020 proizvedla 25 % električne energije iz obnovljivih virov energije. Za dosego tega cilja mora Kosovo privabiti v državo investicije v energetski sektor, da bi zmanjšali odvisnost od premoga. Kosovo ima 14 mlrd ton zalog lignita in še vedno pridobiva 95 % svoje energije iz dveh starejših modelov termo-elektrarn. Pogosto se sooča s problemom pomanjkanja elektrike, kar je posledica pomanjkanja naložb v modernizacijo obstoječih objektov.

Kosovo  je v zadnjih letih doseglo določen napredek na področju energetike, vključno s sprejetjem programa za izvajanje energetske strategije 2018–2020  in nadaljnjim izvajanjem tretjega energetskega svežnja, zlasti usklajenostjo s pravnim redom EU o energetski učinkovitosti.

Tudi na področju obnovljivih virov energije je bil dosežen določen napredek. Začela sta obratovati dva vetrna parka z zmogljivostjo 32 MW in 2 sončni elektrarni z zmogljivostjo 6 MW.
 

Aktualni projekti:

  • Nemško-kosovsko podjetje SOWI Kosovo bo investiralo 169 mio EUR v vetrni park Bajgora v občini Mitrovica. Park bo imel 30 vetrnih turbin s skupno zmogljivostjo 105 MW. Projekt bo delno financirala tudi EBRD, končan pa naj bi bil predvidoma do leta 2020.
  •  EBRD bo dala posojilo v višini 18 mio EUR za financiranje vetrnega parka Kitka na vzhodnem Kosovu. Projekt je izvedla turška energetska skupina Guris, vetrni park pa je že začel delovati. To je prvi vetrni park v državi, ki naj bi letno zmanjšal emisije za 81.000 ton CO2, hkrati pa povečal proizvodnjo električne energije na Kosovu za več kot 1,4 %. Investicija predstavlja mejnik v smeri dekarbonizacije na Kosovu, kjer pomanjkanje zanesljivega dostopa do električne energije ostaja ena največjih ovir za razvoj. Sedanja energetska strategija Kosova določa ambiciozen cilj uvedbe približno 400 MW projektov za obnovljive vire do leta 2026. Skupna zmogljivost obnovljivih virov energije na Kosovu je pred postavitvijo Kitke znašala približno 70 MW, elektriko pa so pridobivali skoraj izključno iz malih hidroelektrarn.


Vir: Factiva, julij 2019.


IKT - telekomunikacije

Na Kosovu je bilo konec leta 2018 1,97 mio uporabnikov mobilne telefonije, kar je 3,2 % manj kot konec leta 2017. Po podatkih regulatornega organa za elektronsko in poštno komunikacijo (ARKEP) je znašala stopnja penetracije 108,3 %. Največji konkurent na kosovskem trgu mobilne telefonije je operater Vala, ki je imel v letu 2018 49,7 % tržni delež. Sledita mu Ipko s 40,5 % in Z Mobile s 7,3 %.

Število fiksnih telefonskih povezav je konec leta 2018 doseglo 334.452, kar predstavlja 20,1 % penetracijo med gospodinjstvi. Največji konkurent na kosovskem trgu fiksne telefonije je Kosovo Telecom, ki je imel v letu 2018 53,7 % tržni delež. Sledijo mu MTS s 26,3 %, Ipko s 17,4 % in Kutjesa.Net z 2,5 %. Število fiksnih internetnih povezav je konec leta 2018 doseglo 328.177, kar je 19,4 % več kot leto prej.

Vseh internetnih povezav je bilo konec leta 2018 1,8 mio, kar je 18 % več kot leta 2017. Prebivalci Kosova najpogosteje dostopajo do interneta preko mobilnih telefonov. Uporaba interneta za dostop do javnih storitev na spletu se je v letu 2018 povečala za 4,4 % v primerjavi z letom 2017.

Telekom Slovenije je v začetku julija 2019 pričel z aktivnostmi prodaje 100 % deleža kosovske družbe IPKO Telecommunications. V letu 2018 je Telekom Slovenije postal edini lastnik IPKA po nakupu preostalih 7 %, marca 2018 pa je zagotovil dokapitalizacijo v višini 15 mio EUR. Prodaja IPKA je v skladu s strategijo za obdobje 2019-2023, ki predvideva tudi možnost nadaljnje konsolidacije prek širitve ali dezinvestiranja na trgih, kjer Skupina Telekom Slovenije deluje. Ipko je drugi največji operater na Kosovu. V letu 2018 je ustvaril 71,3 mio EUR prihodkov od prodaje in pol mio EUR izgube. V zadnjih petih letih je družba skupno ustvarila 12 mio EUR izgube.
 

Vir: Factiva, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje