Kosovo

Gospodarske panoge Kosova

Priložnosti na trgu


Kosovsko gospodarstvo privablja izvoznike in investitorje v naslednje sektorje:

Energetika: Obsežni kosovski viri premoga ter strateška regionalna lokacija, skupaj z velikim primanjkljajem električne energije v Jugovzhodni Evropi, zagotavljajo priložnosti za projekte proizvodnje energije.

Rudarstvo: Rudarstvo potrebuje nove naložbe v opremo, objekte in razvoj novih rudnikov. Sektor ima velik potencial za tuje naložbe.

Telekomunikacije: Kosovski telekomunikacijski operaterji so prešli na storitve 3G in 4G. Vlada Kosova si prizadeva, da bi državo postavila kot regionalno središče za izdelke in storitve, povezane z IKT. Vse več kosovskih IKT podjetij je usmerjenih v zunanje izvajanje za tuja podjetja, narašča tudi število klicnih centrov.

Zdravstvo: Kosovo ima vedno večje potrebe po kakovostnih osnovnih in specializiranih zdravstvenih storitvah, pripomočkih in izdelkih. V sektorju prevladujejo storitve javnega sektorja, v zadnjem času pa so se povečale tudi naložbe v zasebni sektor. Številni državljani Kosova potujejo v druge države, da bi zadovoljili svoje zdravstvene potrebe, lokalne rešitve pa so potencialno donosna priložnost za tuje vlagatelje. Kot v drugih državah je tudi na Kosovu zaradi pandemije prišlo do porasta povpraševanja po tele-medicinskih storitvah.

Ravnanje z odpadki in njihovo recikliranje: Na Kosovu se odpadki povečujejo hitreje kot pa sposobnost ravnanja z njimi. Recikliranje na Kosovu se je začelo šele pred kratkim in ta tržna niša predstavlja perspektivno področje za nove konkurente na trgu.

Druge storitve: z razvojem kosovskega gospodarstva bodo naraščale potrebe po strokovnih finančnih, pravnih, arhitekturnih, inženirskih, razvojnih programih, odnosih z javnostmi in grafičnem oblikovanju.

 

Gospodarstvo

V zadnjih nekaj letih je Kosovo doseglo velik napredek pri prehodu v tržno orientiran gospodarski sistem in pri ohranjanju makroekonomske stabilnosti, vendar je še vedno močno odvisno od mednarodne pomoči. Z mednarodno pomočjo je Kosovo lahko privatiziralo večino svojih podjetij v državni lasti. Državljani Kosova so drugi najrevnejši v Evropi, takoj za Moldavijo. 
Ogromno brezposelnih je mladih v starosti med 15 in 25 let. To je resen problem, ki spodbuja izseljevanje prebivalstva in sivo ekonomijo.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 8 % BDP in zaposluje 4,4 % prebivalstva. Večina prebivalstva živi na ruralnem področju in se ukvarja s samo-oskrbnim kmetovanjem. Kmetijstvo je neučinkovito, kar je posledica majhnosti parcel, omejene mehanizacije in pomanjkanja strokovnega znanja.

Kosovo ima nekaj naravnih rudnih bogastev. Prevladujejo minerali in kovine, predvsem lignit, svinec, cink, nikelj, krom, aluminij in magnezij.

Storitveni sektor predstavlja 59 % BDP in zaposluje nekaj manj kot 80 % delovne sile.


Vir: EIU; Factiva, april 2021.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 33 % BDP in zaposluje 17,4 % delovne sile. Proizvodnja mineralnih surovin in kovin, vključno z lignitom, svincem, cinkom, nikljem, kromom, aluminijem in magnezijem, se je precej zmanjšala zaradi zastarele opreme in nezadostnih vlaganj. Podobno velja tudi za gradbeništvo, ki je bilo včasih hrbtenica industrije.
Najpomembnejše industrijske panoge na Kosovem so poleg industrije gradbenih materialov še kovinska in strojna industrija, industrija usnja, proizvodnja prehrambnih izdelkov in pijač ter tekstilna industrija.
Omejena in nezanesljiva oskrba z električno energijo je glavna ovira za gospodarski razvoj.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na kosovskem trgu:

 

Energetika in obnovljivi viri energije

Energetska infrastruktura na Kosovu se v zadnjih nekaj desetletjih ni bistveno spremenila. Zaradi visokih zalog lignita, kar 97 % kosovske proizvodnje električne energije prihaja iz dveh starajočih se elektrarn na premog. Na žalost je premog lignit, ki ga najdemo na Kosovu, med najbolj onesnažujočimi in najmanj učinkovitimi viri energije. Posledično je kosovska infrastruktura zastarela in glavni vir onesnaževanja zraka.

Dve kosovski elektrarni na premog, Kosovo A in Kosovo B, ki oddajata emisije že več kot 50 let, se nista sposobni prilagoditi, podpreti ali obvladati trenutnega povpraševanja v državi.

Veliki kosovski viri lignita, ki jih je skupaj 12,5 mlrd ton, so 2. največji v Evropi in 5. na svetu.

Kosovo nima obilnih vodnih virov kot druge balkanske države, vendar se je gradnja malih hidroelektrarn v zadnjih letih pospešila, kar je sprožilo polemike, saj se jih več nahaja na zavarovanih območjih.

Kosovo ima dolgoročno več ciljev v energetskem sektorju, med drugim tudi cilj glede obnovljivih virov energije, ki je 25 % delež v končni bruto porabi energije v letu 2020. V letu 2017 so dosegli 22,9 %, večinoma z uporabo lesne biomase v gospodinjstvih in ne z vlaganjem v obnovljive vire energije. Prva večja kosovska vetrna elektrarna je 32 MW elektrarna Kitka, ki je začela obratovati konec leta 2018. Decembra 2019 je ERBD odobrila posojilo še za 105 MW vetrno elektrarno Bajgora.

Energetski sektor zavzema pomembno mesto v Stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, ki je začel veljati 1. aprila 2016. V skladu s 114. členom tega sporazuma mora Kosovo izpolniti obveznosti v zvezi z vključevanjem v skupni regionalni trg. Da bi dosegla te cilje, je kosovska vlada pripravila nacionalno energetsko strategijo za obdobje 2017–2026.

Strategija temelji na 5 glavnih ciljih:

  • zagotavljanje stabilne in kakovostne oskrbe z električno energijo in zmogljivosti, potrebne za stabilen elektroenergetski sistem
  • vključevanje v regionalni energetski trg
  • povečanje obstoječih zmogljivosti toplotnih sistemov in izgradnja novih zmogljivosti
  • razvoj infrastrukture za zemeljski plin
  • izpolnjevanje ciljev in obveznosti glede energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in varstva okolja.

Kosovo se pri uresničevanju svojih energetskih ciljev v veliki meri zanaša na podporo in sodelovanje svojih regionalnih in mednarodnih partnerjev.


Vir: Factiva, julij 2021.


IKT - telekomunikacije

Sektor telekomunikacij na Kosovu je bil liberaliziran, zakonodaja pa je sektor uskladila z revidiranim regulativnim okvirom EU. Sprejeti so bili tudi ukrepi glede konkurence in lažjega vstopa novih konkurentov na trg. Kljub temu je zaradi slabe telekomunikacijske infrastrukture, penetracija fiksnih povezav za evropska merila še vedno nizka. Za razliko od večine trgov, v kosovskem širokopasovnem omrežju fiksne mreže prevladujejo novi konkurenti, zlasti kabelski operater IPKO.

Penetracija širokopasovnih povezav na Kosovu le počasi raste. Konkurenca med glavnimi kabelskimi in DSL operaterji je učinkovita, čeprav pri širitvi optičnih omrežij še vedno ni dosežen večji napredek. Naložbe operaterja Telekom Kosova v nadgradnjo optične mreže doslej niso bile zadostne, predvsem zaradi finančnih težav podjetja. To je spodbudilo kosovsko vlado, da se je sredi leta 2019 odločila za prodajo večinskega deleža v podjetju.

Mobilni sektor predstavlja večino telekomunikacijskih linij za govorne storitve, ustvari pa tudi večji del prihodkov na telekomunikacijskem trgu. 

Na Kosovu je bilo konec leta 2020 1,9 mio uporabnikov mobilne telefonije, kar je 4,1 % več na medletni ravni. Po podatkih Regulatornega organa za elektronske in poštne komunikacije (Arkep) je bila stopnja penetracije konec leta 2020, 109,5 %. Vala je bil v letu 2020 vodilni konkurent na trgu s 50 % tržnim deležem, kar je nekoliko manj kot pred letom, ko je njegov tržni delež znašal 50,7 %. Na 2. mestu je Ipko s 44,6 % (v letu 2019 je bil njegov tržni delež 43,7 %).

V fiksni telefoniji je bilo konec leta 2020 76.371 linij, kar je 36,8 % več na medletni ravni. Penetracija med gospodinjstvi je znašala 25,71 %. Ipko je imel v letu 2020 46 % tržni delež (20 % konec leta 2019), sledijo pa mu Kosovo Telecom s 33 % (50 % konec leta 2019), Mts z 20 % (28 % konec leta 2019) in Kutjesa Net z 1 % (2 % konec leta 2019).

Število fiksnih internetnih povezav je konec leta 2020 doseglo 383.763, kar je 7,61 % več na medletni ravni.

Skupni prihodek v kosovskem telekomunikacijskem sektorju je v Q4 2020 znašal 32,03 mio EUR, kar je 5,4 % več na medletnem nivoju. Od tega je 21,1 mio EUR ustvaril segment mobilne telefonije (+ 5,3 % glede na Q4 2019), 1mio EUR segment fiksne telefonije (-25,6 % glede na Q4 2019) in 9,6 mio EUR segment interneta (+ 8,6 % glede na Q4 2019).

 
Vir: Factiva, julij 2021.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje