Kosovo

Gospodarske panoge Kosova

Priložnosti na trgu

Kosovsko gospodarstvo privablja izvoznike in investitorje v naslednje sektorje:

Energetika: Zaradi znatnega domačega primanjkljaja električne energije želi Kosovo razširiti svoje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije in diverzificirati svojo oskrbo z energijo. Zemeljski plin in obnovljivi viri zato predstavljajo potencialne tržne priložnosti.
 
Rudarstvo: Rudarstvo potrebuje nove naložbe v opremo, objekte in razvoj novih rudnikov. Sektor ima velik potencial za tuje naložbe.

Telekomunikacije: Kosovski telekomunikacijski operaterji so prešli na storitve 3G in 4G. Vlada Kosova si prizadeva, da bi državo postavila kot regionalno središče za izdelke in storitve, povezane z IKT. Vse več kosovskih IKT podjetij je usmerjenih v zunanje izvajanje za tuja podjetja, narašča tudi število klicnih centrov.
 
Zdravstvo: Kosovo ima vedno večje potrebe po kakovostnih osnovnih in specializiranih zdravstvenih storitvah, pripomočkih in izdelkih. V sektorju prevladujejo storitve javnega sektorja, v zadnjem času pa so se povečale tudi naložbe v zasebni sektor. Številni državljani Kosova potujejo v druge države, da bi zadovoljili svoje zdravstvene potrebe, lokalne rešitve pa so potencialno donosna priložnost za tuje vlagatelje. Kot v drugih državah je tudi na Kosovu zaradi pandemije prišlo do porasta povpraševanja po tele-medicinskih storitvah.

Ravnanje z odpadki in njihovo recikliranje: Na Kosovu se odpadki povečujejo hitreje kot pa sposobnost ravnanja z njimi. Recikliranje na Kosovu se je začelo šele pred kratkim in ta tržna niša predstavlja perspektivno področje za nove konkurente na trgu.

Druge storitve: z razvojem kosovskega gospodarstva bodo naraščale potrebe po strokovnih finančnih, pravnih, arhitekturnih, inženirskih, razvojnih programih, odnosih z javnostmi in grafičnem oblikovanju.
 

Gospodarstvo

V zadnjih nekaj letih je Kosovo doseglo velik napredek pri prehodu v tržno orientiran gospodarski sistem in pri ohranjanju makroekonomske stabilnosti, vendar je še vedno močno odvisno od mednarodne pomoči. Z mednarodno pomočjo je Kosovo lahko privatiziralo večino svojih podjetij v državni lasti. Državljani Kosova so drugi najrevnejši v Evropi, takoj za Moldavijo. 
Ogromno brezposelnih je mladih v starosti med 15 in 25 let. To je resen problem, ki spodbuja izseljevanje prebivalstva in sivo ekonomijo.

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 8 % BDP in zaposluje okoli 4 % prebivalstva. Večina prebivalstva živi na ruralnem področju in se ukvarja s samo-oskrbnim kmetovanjem. Kmetijstvo je neučinkovito, kar je posledica majhnosti parcel, omejene mehanizacije in pomanjkanja strokovnega znanja.
Kosovo ima nekaj naravnih rudnih bogastev. Prevladujejo minerali in kovine, predvsem lignit, svinec, cink, nikelj, krom, aluminij in magnezij.

Storitveni sektor predstavlja 59 % BDP in zaposluje nekaj manj kot 80 % delovne sile.


Vir: EIU; Factiva, junij 2022.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 33 % BDP in zaposluje nekaj manj kot 1/5 delovne sile. Proizvodnja mineralnih surovin in kovin, vključno z lignitom, svincem, cinkom, nikljem, kromom, aluminijem in magnezijem, se je precej zmanjšala zaradi zastarele opreme in nezadostnih vlaganj. Podobno velja tudi za gradbeništvo, ki je bilo včasih hrbtenica industrije.
Najpomembnejše industrijske panoge na Kosovem so poleg industrije gradbenih materialov še kovinska in strojna industrija, industrija usnja, proizvodnja prehrambnih izdelkov in pijač ter tekstilna industrija.
Omejena in nezanesljiva oskrba z električno energijo je glavna ovira za gospodarski razvoj.

Proizvodnja v kosovski predelovalni industriji se je v Q2 2021 medletno povečala za 43,6 %, v Q3 2021 pa za 3,3 %.
Proizvodnja v rudarskem sektorju je v Q2 medletno narasla za 12,7 %, v Q3 2021 pa za 111,5 %.
Proizvodnja v sektorju električne energije, plina in klimatskih naprav se je v Q2 2021 medletno povečala za 9,6 %, v Q3 2021 pa za 36,9 %. 
Proizvodnja v oskrbi z vodo in ravnanju z odpadki se je na v Q2 2021 medletno  povečala za 75,2 %, v Q3 2021 pa za 72,9 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na kosovskem trgu:

Energetika in obnovljivi viri energije

Kosovo potrebuje stabilno proizvodnjo električne energije

Kosovo ne more proizvesti dovolj električne energije, da bi lahko v celoti zadovoljilo domače povpraševanje.

Poraba električne energije je na Kosovu v obdobju 2000 in 2010 narasla za več kot 90 %. Do leta 2018 se je nato stabilizirala, potem pa se je do leta 2021 povečala še za nadaljnjih 20 %.

Na Kosovu obstaja ključna potreba po stabilni proizvodnji električne energije. Pomanjkanje in izpadi električne energije so sicer postali manj pogosti, vendar se še vedno lahko pojavijo, kadar je povpraševanje večje od proizvodne in uvozne zmogljivosti, ali pa kadar pride do okvare v eni od zastarelih elektrarn na Kosovu.

Zaradi skokovite rasti cen energije v Evropi konec leta 2021 in leta 2022, se je povečala nujnost naložb v trajnostno domačo proizvodnjo energije in zmanjšanje odvisnosti od dragega uvoza.

 
Obnovljivi viri energije

V skladu z vladnim osnutkom nove energetske strategije, želi Kosovo povečati delež obnovljivih virov v porabi električne energije s 6,3 % v letu 2021 na 13 % do leta 2025 in vsaj 35 % do leta 2031.

Kosovo načrtuje razvoj zmogljivosti vetrne in sončne energije, da bi leta 2031 doseglo skupno 1,4 GW v obnovljivih virih energije. 
Cilj za leto 2025 je 490 MW, kar je dvakrat več kot leta 2021.

Vetrna energija je v letu 2021 k mešanici energetskih virov prispevala 137 MW. 101 MW so prispevale hidroelektrarne, 10 MW foto-voltaika ter 1,2 MW biomasa.

Skupna instalirana zmogljivost za proizvodnjo električne energije na Kosovu je trenutno 1,54 GW, od tega dve zastareli elektrarni na lignit, Kosovo A in Kosovo B, predstavljata 84 %.

 
Vir: Factiva, avgust 2022.


IKT - Trg telekomunikacij

Kosovski regulatorni organ za elektronske in poštne komunikacije (ARKEP) je ocenil, da je bilo na Kosovu v letu 2021, skupno število uporabnikov fiksnega interneta 383.868, mobilnega interneta pa 1.777.859. To ustreza 24,52 % stopnji penetracije v fiksnem segmentu ter 97,92 % v mobilnem segmentu. 

Nekateri uporabniki uporabljajo tako mobilne kot fiksne internetne povezave ali pa imajo več računov.

Po podatkih ARKEP, mobilna telefonija na Kosovu pokriva 100 % naseljenih območij in 94 % celotnega ozemlja Kosova.

Telekomunikacijski sektor na Kosovu je eden najcenejših v regiji in ima podobno kakovost govornih storitev kot druge države v regiji.
 

Konkurenti na trgu

Na trgu deluje 5 glavnih operaterjev:

  • IPKO
  • Kosovo Telecom (KT)
  • ArtMotion,
  • Kujtesa
  • podružnica srbskega telekomunikacijskega podjetja MTS


Vsi ti operaterji zagotavljajo internetne storitve za približno 80 % kosovskega trga, medtem ko KT, IPKO in MTS zagotavljajo tudi mobilni internet (3G in 4G).


Kosovo Telecom (KT)

KT ponuja storitve mobilne telefonije prek hčerinske družbe Vala in ima na trgu približno 50 % tržni delež.
KT, ki je bilo nekoč najdonosnejše državno podjetje in je še vedno glavni ponudnik stacionarnih storitev, se sooča s hudimi finančnimi težavami zaradi arbitražne sodbe. Arbitražno sodišče s sedežem v Londonu je namreč kosovskemu telekomu naložilo plačilo okoli 13 mio EUR odškodnine lokalnemu mobilnemu operaterju Dardafon zaradi pogodbe, prekinjene julija 2019. To ni prva izgubljena arbitražna zadeva kosovskega Telekoma. Leta 2016 je telekomunikacijska družba dobila arbitražno sodbo, vezano na isto podjetje, v višini 25 mio EUR. 
 

IPKO

Ipko Telecommunications je prvi mobilni operater na Kosovu, ki je julija 2022 uspešno zaključil testiranje mobilne tehnologije 5G in dosegel hitrost 1,2 Gbps. Ipko načrtuje vklop omrežja 5G v čim krajšem času. Da bi zadovoljil povpraševanje po višjih internetnih hitrostih, operater vlaga tudi v optično infrastrukturo ter nadaljuje s širitvijo pokritosti in zmogljivosti omrežja 4G.


Vir: Factiva, avgust 2022.
 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje