Kosovo

Gospodarske panoge Kosova

Priložnosti na trgu


Kosovko gospodarstvo privablja izvoznike in investitorje v naslednje sektorje:

Energetika: Obsežni kosovski viri premoga ter strateška regionalna lokacija, skupaj z velikim primanjkljajem električne energije v Jugovzhodni Evropi, zagotavljajo priložnosti za projekte proizvodnje energije.

Rudarstvo: Rudarstvo potrebuje nove naložbe v opremo, objekte in razvoj novih rudnikov. Sektor ima velik potencial za tuje naložbe.

Telekomunikacije: Vlada Kosova si prizadeva, da bi državo postavila kot regionalno središče za izdelke in storitve, povezane z IKT. Vse več kosovskih IKT podjetij je usmerjenih v zunanje izvajanje za tuja podjetja, narašča tudi število klicnih centrov.

Zdravstvo: Kosovo ima vedno večje potrebe po kakovostnih osnovnih in specializiranih zdravstvenih storitvah, pripomočkih in izdelkih. V sektorju prevladujejo storitve javnega sektorja, v zadnjem času pa so se povečale tudi naložbe v zasebni sektor. Številni državljani Kosova potujejo v druge države, da bi zadovoljili svoje zdravstvene potrebe, lokalne rešitve pa so potencialno donosna priložnost za tuje vlagatelje.

Razvoj infrastrukture: Kosovo nujno potrebuje razvoj infrastrukture, vključno s sodobnimi projekti za ceste, stanovanja, zdravstvo, vodo in sanitarno oskrbo.

Živilski izdelki: Na trgu obstaja veliko povpraševanje po zamrznjenem mesu, perutnini, žitaricah ter alkoholnih in brezalkoholnih pijačah.

Druge storitve: Z razvojem gospodarstva bodo naraščale potrebe po strokovnih finančnih, pravnih, arhitekturnih in inženirskih storitvah ter storitvah grafičnega oblikovanja.

 

Gospodarstvo

V zadnjih nekaj letih je Kosovo doseglo velik napredek pri prehodu v tržno orientiran gospodarski sistem in pri ohranjanju makroekonomske stabilnosti, vendar je še vedno močno odvisno od mednarodne pomoči. Z mednarodno pomočjo je Kosovo lahko privatiziralo večino svojih podjetij v državni lasti. Državljani Kosova so drugi najrevnejši v Evropi, takoj za Moldavijo. 
Ogromno brezposelnih je mladih v starosti med 15 in 25 let. To je resen problem, ki spodbuja izseljevanje prebivalstva in sivo ekonomijo.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 11 % BDP in zaposluje 4,4 % prebivalstva. Večina prebivalstva živi na ruralnem področju in se ukvarja s samo-oskrbnim kmetovanjem. Kmetijstvo je neučinkovito, kar je posledica majhnosti parcel, omejene mehanizacije in pomanjkanja strokovnega znanja.

Kosovo ima nekaj naravnih rudnih bogastev. Prevladujejo minerali in kovine, predvsem lignit, svinec, cink, nikelj, krom, aluminij in magnezij.

Storitveni sektor predstavlja 57 % BDP in zaposluje 78,2 % delovne sile.


Vir: EIU; Factiva, junij 2020.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 32 % BDP in zaposluje 17,4 % delovne sile. Proizvodnja mineralnih surovin in kovin, vključno z lignitom, svincem, cinkom, nikljem, kromom, aluminijem in magnezijem, se je precej zmanjšala zaradi zastarele opreme in nezadostnih vlaganj. Podobno velja tudi za gradbeništvo, ki je bilo včasih hrbtenica industrije.
Najpomembnejše industrijske panoge na Kosovem so poleg industrije gradbenih materialov še kovinska in strojna industrija, industrija usnja, proizvodnja prehrambnih izdelkov in pijač ter tekstilna industrija.
Omejena in nezanesljiva oskrba z električno energijo je glavna ovira za gospodarski razvoj.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na kosovskem trgu:

 

Energetika in obnovljivi viri energije

Proizvodnja električne energije no Kosovu je skoraj v celoti odvisna od dveh starajočih se lignitnih obratov: Kosova A (5 enot z nameščeno kapaciteto 800 MW) in Kosova B (dve enoti s kapaciteto 678 MW). Dejanska zmogljivost teh elektrarn trenutno znaša približno 915 MW. Kosovo B je največji onesnaževalec zraka zaradi izpustov prahu od vseh termoelektrarn na Zahodnem Balkanu. Obrata Kosova A in Kosova B dobivata lignit iz sosednjih rudnikov Šibovc in Sitnica. Kosovo ima zelo velike vire lignita, skupno 12,5 mlrd ton. Država trdi, da so ti viri drugi največji v Evropi in peti največji na svetu. Na Kosovu ne črpajo nafte in plina in nimajo infrastrukture za uvoz plina, čeprav je država zainteresirana za izgradnjo cevovoda, ki bi se priključila na Trans-jadranski cevovod.

Nova elektrarna na lignit kapacitete 500 MW (neto približno 450 MW), Kosovo e Re, je že vrsto let v postopku razvoja. Sprva je Kosovo načrtovalo gradnjo elektrarne z močjo 2.000 MW, vendar je zaradi neuspeha pri iskanju vlagateljev svoje ambicije postopoma zmanjšalo. Svetovna banka in EBRD sta potrdila, da elektrarne ne bosta financirala, pri čemer so kot možni finančni investitorji ostali le ameriška mednarodna razvojna finančna korporacija (prej OPIC) in različne agencije za izvozno kreditiranje. Vendar so projekt zaradi zakonskih kršitev zaustavili.

Kosovo nima toliko vodnih virov kot druge balkanske države, vendar se je kljub temu gradnja malih hidroelektrarn v zadnjih letih pospešila. Veliko gradenj je bilo spornih, saj jih je nekaj na zavarovanih območjih. V letu 2018 so hidroelektrarne pod 10 MW proizvedle skupno le 2,7 % kosovske električne energije.

Kosovo ima v skladu s Pogodbo o Energetski skupnosti cilj, da obnovljivi viri energije dosežejo 25 % v končni bruto porabi energije do leta 2020. V letu 2017 so obnovljivi viri predstavljali že 22,9 %, kar pa je bilo doseženo predvsem z revizijo podatkov o rabi lesne biomase v gospodinjstvih, ne pa z vlaganjem v obnovljive vire energije.

Prva večja vetrna elektrarna na Kosovu, elektrarna Kitka, kapacitete 32 MW, je začela obratovati konec leta 2018. Decembra 2019 pa je EBRD odobrila posojilo 58 mio EUR za gradnjo 105 MW vetrnega parka Bajgora, ki bo predvidoma začel obratovati aprila 2021. Projekt poleg EBRD financira tudi slovenska NLB. Skupna vrednost projekta znaša 157 mio EUR. Vetrni park Bajgora bo predstavljal desetino celotne zmogljivosti električne energije v državi.

Vir: Factiva, avgust 2020.


IKT - telekomunikacije

Sektor telekomunikacij na Kosovu je bil liberaliziran, zakonodaja pa je sektor uskladila z revidiranim regulativnim okvirom EU. Sprejeti so bili tudi ukrepi glede konkurence in lažjega vstopa novih konkurentov na trg. Kljub temu je zaradi slabe telekomunikacijske infrastrukture, penetracija fiksnih povezav za evropska merila še vedno nizka. Za razliko od večine trgov, v kosovskem širokopasovnem omrežju fiksne mreže prevladujejo novi konkurenti, zlasti kabelski operater IPKO.

Penetracija širokopasovnih povezav na Kosovu le počasi raste. Konkurenca med glavnimi kabelskimi in DSL operaterji je učinkovita, čeprav pri širitvi optičnih omrežij še vedno ni dosežen večji napredek. Naložbe operaterja Telekom Kosova v nadgradnjo optične mreže doslej niso bile zadostne, predvsem zaradi finančnih težav podjetja. To je spodbudilo kosovsko vlado, da se je sredi leta 2019 odločila za prodajo večinskega deleža v podjetju.

Mobilni sektor predstavlja večino telekomunikacijskih linij za govorne storitve, ustvari pa tudi večji del prihodkov na telekomunikacijskem trgu. V mobilnem sektorju prevladujeta dva operaterja: Telenor Srbija in VIP Mobile. Oba sta sredi leta 2017 prenehala ponujati ne-licencirane mobilne govorne in podatkovne storitve preko meja v regiji in sicer v okviru dogovora, s katerim je Kosovo dobil lastno klicno številko.

Na Kosovu je bilo januarja 2020 1,6 mio internetnih uporabnikov. Število internetnih uporabnikov se je med januarjem 2019 in januarjem 2020 znižalo za -81.000, oziroma za -4,8 %. Internetna penetracija je na Kosovu v januarju 2020 znašala 89 %.

Januarja 2020 je 1,1 mio prebivalcev na Kosovu uporabljalo socialne medije. Število uporabnikov socialnih medijev je med aprilom 2019 in januarjem 2020 naraslo za 21.000, oziroma za 1,9 %. Penetracija socialnih medijev je januarja 2020 znašala 61 %.

Januarja 2020 je bilo na Kosovu 1,67 mio mobilnih povezav. Število mobilnih povezav je med januarjem 2019 in januarjem 2020 upadlo za -62.000, oziroma za -3,6 %. Penetracija mobilnih povezav na Kosovu je januarja 2020 znašala 93 %.
 
Vir: Factiva, avgust 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje