Kosovo se preusmerja na obnovljive vire energije

Na Kosovu 2 zastareli elektrarni na premog oskrbujeta z elektriko večji del države

Kosova A in Kosova B sta 2 izmed najbolj onesnažujočih elektrarn v Evropi in še vedno dobavljata približno 90 % kosovske električne energije. Od središča Prištine sta oddaljeni približno 5 km. Zgrajeni sta bili še v času Jugoslavije. Kosova A je začela delovati že leta 1962, Kosova B pa leta 1983.

Kosovo se počasi preusmerja na obnovljive vire energije. Ena največjih vetrnih elektrarn v regiji jugovzhodne Evrope že deluje v Bajgori v gorah severnega Kosova, leta 2023 pa je vlada sprejela ambiciozno energetsko strategijo za preusmeritev Kosova k obnovljivim virom energije.

Velik korak k energetskemu prehodu predstavlja vetrna elektrarna Selac

Vetrna elektrarna Selac pri Bajgori, ki ima zmogljivost 102,6 MW, je bila odprta leta 2022 in je največja vetrna elektrarna na Kosovu in ena največjih v regiji. Nahaja se približno 40 km severno od glavnega mesta Prištine na južnem vznožju Kopaonika.

Projekt je izvedlo skupno kosovsko, nemško in izraelsko podjetje Sowi Kosovo, finančna sredstva pa je podjetje pridobilo s strani Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Erste Bank Austria in slovenske banke NLB.

To je bil pomemben projekt za Kosovo, saj je država uvoznik energije in se sooča s pomanjkanjem električne energije zlasti v zimski sezoni.

Vetrna elektrarna trenutno predstavlja približno 10 % zmogljivosti za proizvodnjo energije na Kosovu.

Načrtovanih je več novih investicij

V Kosovu že načrtujejo nadaljnje naložbe v vetrno in solarno energijo.

Čeprav je Kosovo izjemno bogato z lignitom (država ima 12,5 mlrd ton dokazanih zalog lignita), namerava preiti na obnovljivo energijo in sčasoma doseči popolno dekarbonizacijo svojega energetskega sektorja.

Hkrati se Kosovo sooča z naraščajočo potrebo po energiji, saj je njegovo gospodarstvo med hitreje rastočimi v regiji, izvozno usmerjena proizvodnja pa predstavlja pomemben del njegove rasti.

Na Kosovu se vse bolj zavedajo zdravstvenih in okoljskih težav, ki jih povzroča sežiganje premoga za proizvodnjo električne energije, ki je daleč največji vir emisij toplogrednih plinov v državi. Intenzivnost ogljika na Kosovu, merjena z emisijami CO2 na enoto proizvodnje, je najvišja na zahodnem Balkanu in približno štirikrat večja od povprečja EU. Sežiganje fosilnih goriv za ogrevanje je glavni vzrok za visoko koncentracijo škodljivih delcev PM2,5, enega glavnih vzrokov bolezni in smrti, povezanih z boleznimi dihal, pljuč in srca.
 

Nezanesljiva dobava

Poleg onesnaževanja predstavljajo velik problem tudi pogosti izpadi električne energije.

To je postalo še posebej problematično med nedavnim dvigom cen energije, ki ga je sprva sprožila oživitev industrije po pandemiji, nato pa še okrepila ruska invazija na Ukrajino in s tem povezane gospodarske sankcije. Kriza je še posebej močno prizadela Kosovo. Kosovo je zelo majhno gospodarstvo in v veliki meri odvisno od uvoza. Večja tržna nihanja na svetovnih trgih zato močno vplivajo tudi na Kosovo.

Zaradi nezanesljive domače oskrbe je sistem občutljiv na kratkoročna nihanja cen. Pogosti nenačrtovani izpadi starih kosovskih elektrarn na premog so bili glavni razlog, ki je sektorju preprečeval sklepanje dolgoročnih pogodb o dobavi električne energije, zaradi česar je bil sistem odvisen od nestanovitnih trgov dan vnaprej in znotraj dneva.
 

Strategija obnovljivih virov energije

Marca 2023 je kosovska vlada predstavila ambiciozno energetsko strategijo z velikim poudarkom na zmanjšanju emisij. Ključni cilj strategije je povečati delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, do leta 2031 na 35 %, s takratnih 6,3 %.

Do leta 2031 naj bi bili v okviru strategije razviti objekti za proizvodnjo električne energije s skupno instalirano močjo 1,6 GW. Vetrne in sončne zmogljivosti bodo prispevale vsaka po 600 MW. Vsaj 100 MW inštalirane moči bodo zagotovili sončni paneli na stanovanjskih objektih.

Za prilagoditev teh obratov za proizvodnjo električne energije s prekinitvami, bodo razvite skladiščne zmogljivosti s prenosno zmogljivostjo 170 MW in skupno skladiščno zmogljivostjo 340 MWh.
 

Opuščanje premoga

Poleg ambicij Kosova glede obnovljivih virov energije, že dolgo obstajajo tudi načrti za posodobitev zmogljivosti države za proizvodnjo električne energije iz premoga.

Sprla je bilo načrtovano, da bi ContourGlobal zgradil veliko novo elektrarno na premog na Kosovu, Kosova e Re, ki bi nadomestila 2 obstoječi elektrarni na premog. Vendar pa je Svetovna banka, ki je sprva nameravala podpreti projekt, ocenjen na 1,3 mlrd EUR, svojo podporo umaknila, ker se je podnebna kriza poslabšala in so mednarodne finančne institucije odstopile od financiranja energije iz premoga. Ker so se načrtu odpovedali tudi politiki v Prištini, je ContourGlobal marca 2020 odpovedal projekt 500-MW elektrarne na premog in zahteval odškodnino prek Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID).

Trenutno obstajajo načrti za prenovo Kosova B in ene od dveh enot Kosova A, da bi ju uskladili s pravnimi obveznostmi Kosova v skladu s Pogodbo o energetski skupnosti.

Kosovski nacionalni energetski in podnebni načrt (NECP) ne definira datume zaprtja elektrarn na premog.

Sekretariat Energetske skupnosti je leta 2023 v svoji oceni kosovskega osnutka NECP izjavil, da bi se moralo Kosovo zavezati k postopni opustitvi premoga in doseganju podnebne nevtralnosti do sredine tega stoletja.

Poročilo Climate Action Network (CAN), evropske koalicije nevladnih organizacij, namenjene boju proti podnebnim spremembam, je prav tako opozorilo na odsotnost celovite strategije za postopno opuščanje lignita. Pričakovanja, da bodo elektrarne na premog delovale tudi po letu 2040, so vzbudila zaskrbljenost, pri čemer poročilo trdi, da to pomanjkanje strategije predstavlja kritično vrzel v kosovski zavezanosti dekarbonizaciji.
 
Viri: Factiva, Newsbase Daily News, bne IntelliNews
 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije
 
OVE bodo do leta 2025 največji vir proizvodnje električne energije 

Gospodarstvo ter možnosti vstopa na kosovski trg


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.