Srbija 
Predstavitev gospodarstva Srbije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Srbija |
| Mednarodna oznaka | RS/SRB |
| Glavno mesto | Beograd |
| Velikost (km2) | 88.361 (vključuje Kosovo) |
| Prebivalci (mio) | 6,9 |
| Uradni jezik | Srbščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (84,6 %), rimo-katoliki (5 %), muslimani (3,1 %) |
| Denarna enota | Srbski dinar (RSD) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 381 |
Prebivalstvo Srbije
Srbija ima 6,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Beograd | 1.694.000 |
| Novi Sad | 361.000 |
| Niš | 256.000 |
| Kragujevac | 177.000 |
| Leskovac | 134.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi srbski ustavi z dne 10.11.2006. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Skupština) šteje 250 sedežev. |
|
Volitve: |
V Srbiji so 3. aprila 2022 potekale splošne volitve, na katerih so izvolili predsednika in poslance Državnega zbora. Sprva so bile parlamentarne volitve načrtovane za leto 2024, a je oktobra 2020 predsednik Aleksandar Vučić izjavil, da bodo predčasne parlamentarne volitve izvedene aprila 2022 ali pred tem. |
|
Vodstvo države: |
Na zadnjih predsedniških in parlamentarnih volitvah je znova slavil dosedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić (SNS). |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. Premier: 5. oktobra 2020 je bila dosedanja premierka Ana Brnabić nominirana za drugi mandat. |
Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO – World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, april 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 6,8 | 6,8 | 6,9 | 6,9 | 7,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 79 | 79 | 80 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 61,4 | 55,0 | 53,3 | 46,8 | 46,0 |
| BDP per capita (v EUR): | 9.003 | 8.035 | 7.760 | 6.754 | 6.605 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 148,2 | 138,3 | 125,7 | 116,6 | 118,4 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 21.738 | 20.211 | 18.295 | 16.833 | 17.001 |
| Rast BDP (v %): | 4,0 | 3,5 | 7,4 | -0,9 | 4,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 9,7 | 9,9 | 10,1 | 10,1 | 11,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 4,7 | 7,7 | 4,1 | 1,6 | 1,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -29,4 | -27,3 | -25,4 | -21,3 | -22,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 23,4 | 21,6 | 19,7 | 16,0 | 16,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,5 | 3,3 | 13,8 | -5,4 | 10,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,7 | 3,5 | 14,0 | -2,1 | 11,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 4,3 | 3,4 | 4,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 656,1+ | 1.085,8 | 979,7 | 970,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 439,2+ | 779,8 | 576,0 | 636,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 48 | 46 | 46 | 48 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 44 | 48 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača v Srbiji je decembra 2021 znašala 74.629 RSD ali 634,54 EUR.
Srbska vlada je 1.1.2022 dvignila minimalno neto plačo. Ta za mesec s 160 delovnimi urami znaša 43.174,32 RSD (367,09 EUR), za mesec s 184 delovnimi urami pa 50.063,45 RSD (425,67 EUR).
Vrednosti RSD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | |
|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,9 | 3,7 | 2,7 |
| Rast javne potrošnje | 3,7 | 3,5 | 1,6 |
| Rast investicij | 6,6 | 8,5 | 4,5 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Srbija je v letu 2021 izvozila za 19,7 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 25,4 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,7 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Srbija največ izvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, plastiko, železo in jeklo ter gumo.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Nemčijo (12,7 % od celotnega izvoza), sledijo Italija, Bosna in Hercegovina, Romunija in Madžarska.
- Srbija je v letu 2021 največ uvažala ostalo blago, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin ter plastiko.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (13,2 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Italija, Rusija in Turčija.
Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Ostalo blago | 11,6 | Električna in elektronska oprema | 14,9 |
| Električna in elektronska oprema | 9,8 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,7 | Plastika in plastični izdelki | 5,4 |
| Mineralna goriva, olja | 9,1 | Železo in jeklo | 4,8 |
| Plastika in plastični izdelki | 6,3 | Guma in izdelki iz gume | 4,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 13,2 | Nemčija | 12,7 |
| Kitajska | 12,8 | Italija | 8,5 |
| Italija | 8,1 | Bosna in Hercegovina | 7,2 |
| Rusija | 5,3 | Romunija | 5,5 |
| Turčija | 5,0 | Madžarska | 5,0 |
| Slovenija (11. mesto) | 2,5 | Slovenija (13. mesto) | 3,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2019 znašale 39,1 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 14,9 %.
- Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2019 znašale 3,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 12,0 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2020 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
