Srbija 
Predstavitev gospodarstva Srbije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Srbija |
| Mednarodna oznaka | RS/SRB |
| Glavno mesto | Beograd |
| Velikost (km2) | 88.361 (vključuje Kosovo) |
| Prebivalci (mio) | 6,8 |
| Uradni jezik | Srbščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (84,6 %), rimo-katoliki (5 %), muslimani (3,1 %) |
| Denarna enota | Srbski dinar (RSD) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 381 |
Prebivalstvo Srbije
Srbija ima 6,8 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Beograd | 1.694.000 |
| Novi Sad | 363.000 |
| Niš | 255.000 |
| Kragujevac | 176.000 |
| Leskovac | 133.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi srbski ustavi z dne 10.11.2006. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Skupština) šteje 250 sedežev. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 3. aprila 2022, naslednje bodo v aprilu 2026. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za april 2027. |
|
Vodstvo države: |
Na zadnjih predsedniških in parlamentarnih volitvah je znova slavil dosedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić (SNS). |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. Premier: 5. oktobra 2020 je bila dosedanja premierka Ana Brnabić nominirana za drugi mandat. |
Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO – World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 6,8 | 6,8 | 6,8 | 6,9 | 6,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 79++ | 79 | 79 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 76,5 | 70,2 | 67,3 | 53,3 | 46,8 |
| BDP per capita (v EUR): | 11.266 | 10.304 | 9.839 | 7.762 | 6.784 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 173,3 | 164,6 | 155,5 | 126,5 | 116,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 25.530 | 24.152 | 22.716 | 18.410 | 16.928 |
| Rast BDP (v %): | 3,0 | 2,0 | 2,3 | 7,6 | -0,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 9,1 | 9,2 | 9,4 | 11,0 | 9,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,3 | 12,2 | 12,0 | 4,1 | 1,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -39,2 | -38,2 | -34,7 | -26,7 | -21,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 31,5 | 29,3 | 25,8 | 20,8 | 16,1 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 5,4 | 4,2 | 21,1 | 13,9 | -5,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,9 | 4,0 | 19,6 | 14,1 | -2,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 4,4 | 3,9 | 3,0 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 678,5+ | 1.308,0 | 1.085,8 | 979,7 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 406,0+ | 832,5 | 779,8 | 576,0 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 46 | 48 | 46 | 46 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 44 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.
Delo v Srbiji
Tuji državljani morajo za delo v Srbiji, v skladu z lokalnim zakonom o zaposlovanju tujcev, pridobiti delovni vizum, delovno dovoljenje in dovoljenje za začasno prebivanje.
Dovoljenje za začasno prebivanje se običajno izda za eno leto z možnostjo podaljšanja. Pred tem je potrebno še podpisati pogodbo o zaposlitvi in ??pridobiti delovno dovoljenje, ki ga za tujega delavca pridobi delodajalec.
Največ delovnih mest v Srbiji je za tujce na voljo v gradbeništvu, proizvodnji, informacijski tehnologiji, trgovini in turizmu. Tujci v Srbiji v večini primerov delajo v podružnicah tujih podjetij.
Povprečna in minimalna bruto plača
Od 1. januarja 2023 znaša minimalna bruto plača v Srbiji 40.020 RSD (340,97 EUR), kar je za 14,3 % več kot v letu 2022.
Minimalna urna postavka se je v začetku leta 2023 povišala na 230 RSD (1,95 EUR) na uro.
Po podatkih srbskega statističnega urada se je povprečna bruto plača v Srbiji novembra 2022 povišala na 78.326 RSD, kar je približno 667,34 EUR.
Vrednosti RSD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,0 | 1,5 | 2,7 | 4,0 |
| Rast javne potrošnje | 2,5 | 1,6 | 1,5 | 4,2 |
| Rast investicij | 7,0 | 2,0 | 5,0 | 2,3 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Srbija je v letu 2022 izvozila za 22,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 28,0 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,8 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Srbija največ izvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, rude, plastiko ter gumo.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Nemčijo (14,0 % od celotnega izvoza), sledijo Bosna in Hercegovina, Italija, Madžarska in Romunija.
- Srbija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, ostalo blago, strojno opremo, električno in elektronsko opremo ter plastiko.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (12,9 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Rusija, Italija in Madžarska.
Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 14,8 | Električna in elektronska oprema | 15,2 |
| Ostalo blago | 12,6 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,6 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,5 | Rude, žlindre in pepeli | 6,7 |
| Električna in elektronska oprema | 8,5 | Plastika in plastični izdelki | 4,9 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,6 | Guma in izdelki iz gume | 4,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 12,9 | Nemčija | 14,0 |
| Nemčija | 11,8 | Bosna in Hercegovina | 7,3 |
| Rusija | 7,7 | Italija | 7,3 |
| Italija | 6,8 | Madžarska | 5,1 |
| Madžarska | 5,4 | Romunija | 4,4 |
| Slovenija (13. mesto) | 2,4 | Slovenija (16. mesto) | 2,7 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2021 znašale 44,7 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 6,4 %.
- Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2021 znašale 3,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 3,6 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2021 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Srbijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 7.306 |
| Avstrija | 4.084 |
| Nemčija | 2.606 |
| Ciper | 2.492 |
| Rusija | 2.378 |
| Švica | 2.058 |
| Italija | 1.845 |
| Slovenija | 1.791 |
| Francija | 1.645 |
| Luksemburg | 1.570 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Agrokor D.D. | Hrvaška |
| Yura Corporation | Južna Koreja |
| Gazprom, Pao | Rusija |
| Securitas Ab | Švedska |
| G4S Plc | Združeno kraljestvo |
| Hitomi Financial Limited | Britanski Deviški otoki |
| Fiat Chrysler Automobiles N.V. | Nizozemska |
| Cie Gen Des Ets Michelin | Francija |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Pogosta vprašanja vezana na srbski trg
Kakšne so poslovne priložnosti v Srbiji?
Srbsko gospodarstvo predstavlja velike priložnosti za izvoz in naložbe v najrazličnejših sektorjih.
Priložnosti na srbskem trgu
Kako prodajati preko spleta v Srbijo?
Srbski potrošniki so še vedno zadržani glede plačil prek spleta, zato se velik del lokalne spletne prodaje plača z gotovino ob dostavi.
Spletna prodaja v Srbiji
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Srbiji?
Standardna stopnja je 20 %, znižana stopnja je 10%.
Davek na dodano vrednost v Srbiji
Kako ustanoviti d.o.o. v Srbiji?
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko pravne ali fizične osebe. Ni omejitev glede državljanstva, sedeža ali stalnega bivališča ustanoviteljev.
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Srbiji
Poglejte si tudi:
