Srbija 
Predstavitev gospodarstva Srbije
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Republika Srbija RS / SRB Beograd 88.361 (vključno s Kosovom) 6,9 Srbski; madžarski, romunski, rusinski, hrvaški (v Vojvodini) Pravoslavna 85 %, rimskokatoliška 5 %, muslimanska 3 %, ostalo in neopredeljeni 7 % 6.576 EUR (2020) Srbski dinar (RSD) Enako kot v Sloveniji + 381 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Beograd | 1.639.000 |
| Novi Sad | 335.000 |
| Niš | 258.000 |
| Kragujevac | 178.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi srbski ustavi z dne 10.11.2006. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Skupština) šteje 250 sedežev. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 21. junija 2020 (parlamentarne) ter 2. aprila 2017, (predsedniške). Naslednje volitve bodo aprila 2022 (predsedniške) in junija 2024 (parlamentarne). |
|
Vodstvo države: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 21. junija 2020, je prepričljivo, z več kot 60 % zmagala lista SNS dosedanjega predsednika Aleksandra Vučića. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. Premier: 5. oktobra 2020 je bila dosedanja premierka Ana Brnabić nominirana za drugi mandat. |
Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO – World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
Gospodarska politika vlade
Vlada se bo v letu 2021 soočila z izzivi, kot so obvladovanje epidemije, program cepljenja ter pomoč gospodarstvu, ki ga je prizadela pandemija korona virusa.
Pri programu cepljenja je Srbija med najuspešnejšimi državami, tako v Evropi kot na svetu. Država je podpisala sporazume o dobavi več kot 10 mio odmerkov cepiva. Do sredine februarja 2021 je Srbija cepila že 14 % prebivalstva, s čimer je za Združenim kraljestvom na drugem mestu in daleč pred katero koli državo EU. Srbija v državi načrtuje tudi vzpostavitev proizvodnje ruskega cepiva Sputnik V. Pri dobavi cepiv je Srbija priskočila na pomoč Severni Makedoniji in ji namenila 8.000 odmerkov cepiv, razmišlja pa tudi o možnosti pomoči Črni gori.
Vladna politika se bo v prihodnjih letih verjetno osredotočila tudi na reforme, katerih cilj je pospeševanje gospodarske rasti. Pri tem je prednostna naloga vlade nadaljnje vlaganje v gradnjo cestne in železniške infrastrukture. Vlada je še naprej zavezana padajočemu razmerju javnega dolga do BDP, povečanju javnih naložb v infrastrukturo in privatizaciji državnih podjetij.
Članstvo Srbije v Evropski uniji (EU) do leta 2025 je eden glavnih uradnih političnih ciljev Srbije, ki pa po vsej verjetnosti ne bo uresničen.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
Poglejte si tudi:
Pregled gospodarskih gibanj
