Srbija

Predstavitev gospodarstva Srbije


Predstavitev gospodarstva Srbije

Predstavitev države

Uradni naziv Republika Srbija
Mednarodna oznaka RS/SRB 
Glavno mesto Beograd
Velikost (km2) 88.361 (vključuje Kosovo)
Prebivalci (mio) 6,6
Uradni jezik Srbščina. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Pravoslavci (84,6 %), rimo-katoliki (5 %), muslimani (3,1 %)
Denarna enota Srbski dinar (RSD)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka + 381



 

Prebivalstvo Srbije

Srbija ima 6,6 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Beograd 1.408.000
Novi Sad 363.000
Niš 255.000
Kragujevac 176.000
Leskovac 133.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Demokratična republika

Pravni sistem:

Temelji na novi srbski ustavi z dne 10.11.2006.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Skupština) šteje 250 sedežev.

Volitve:

Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale 17. decembra 2023, potem ko je predsednik Aleksandar Vučić
1. novembra 2023  razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. 

Naslednje parlamentarne volitve bodo predvidoma leta 2027, naslednje predsedniške volitve pa so načrtovane za april 2027.

Vodstvo države:

Na zadnjih predčasnih parlamentarnih volitvah decembra 2023, je znova slavil dosedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić (SNS).

Predsednik države: Aleksandar Vučić (od 31.5.2017)

Izvršilna oblast:

Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. 

5. oktobra 2020 je bila dosedanja premierka Ana Brnabić nominirana za drugi mandat.

Predsednica vlade: Ana Barnabić (od 29.6.2017)

 

Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO – World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, januar 2024.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2025-2021

  2025* 2024* 2023 2022 2021
 Število prebivalcev (v mio): 6,6 6,6 6,6 6,7 6,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 80 79
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 82,2 75,6 69,4 60,3 53,1
 BDP per capita (v EUR): 12.486 11.428 10.452 9.049 7.765
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 179,7 168,6 160,1 155,5 126,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 27.286 25.502 24.114 23.328 18.511
 Rast BDP (v %): 4,5 3,0 2,0 2,3 7,6
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 8,8 9,0 9,1 9,4 11,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,5 5,3 12,4 12,0 4,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -40,6 -37,7 -35,0 -34,5 -22,6
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 33,3 30,2 27,4 25,5 17,6
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 6,0 5,4 5,2 21,1 13,9
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,4 4,2 1,5 10,1 14,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / / 4,4 3,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 436,2+ 1.266,4 1.308,0 1.085,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 261,8+ 784,7 832,5 779,8
Stopnja tveganja države (op): / 44 50 48 46
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / / / / 44

 

Opombe:
(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. 
(*)   EIU napoved                                                                                                  
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                          
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr 2024 (posodobljeno junij 2024).                                                                                                           
(/)  Podatek ni na voljo.                  
                                                                                    
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2024.

 

Delo v Srbiji

 

Tuji državljani morajo za delo v Srbiji, v skladu z lokalnim zakonom o zaposlovanju tujcev, pridobiti delovni vizum, delovno dovoljenje in dovoljenje za začasno prebivanje.

Dovoljenje za začasno prebivanje se običajno izda za eno leto z možnostjo podaljšanja. Pred tem je potrebno še podpisati pogodbo o zaposlitvi in ??pridobiti delovno dovoljenje, ki ga za tujega delavca pridobi delodajalec.

Največ delovnih mest v Srbiji je za tujce na voljo v gradbeništvu, proizvodnji, informacijski tehnologiji, trgovini in turizmu. Tujci v Srbiji v večini primerov delajo v podružnicah tujih podjetij.
 

Povprečna in minimalna bruto plača


Od 1. januarja 2024 se je minimalna bruto plača v Srbiji  dvignila na 63.687 RSD (543,64 EUR). Za primerjavo, v Q3 2023 je minimlna bruto plača znašala 53.955 RSD (460.57 EUR).
 
Po podatkih srbskega statističnega urada se je povprečna neto plača v Srbiji novembra 2023 povišala na 89.956 RSD, kar je približno 767,87 EUR.
 
Povprečna bruto plača v Srbiji je novembra 2023 znašala 123.971 RSD (1.058,22 EUR).



Vrednosti RSD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2023 2024* 2025* 2026*
Rast zasebne potrošnje 1,5 2,5 4,0 3,8
Rast javne potrošnje 2,6 3,2 4,2 3,5
Rast investicij 7,9 2,9 2,3 4,2


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2024.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Srbija je v letu 2022 izvozila za 22,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 28,0 mlrd EUR. 
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,8 mlrd EUR. 
  • V letu 2022 je Srbija največ izvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, rude, plastiko ter gumo.
  • Največ so v letu 2022 izvozili v Nemčijo (14,0 % od celotnega izvoza), sledijo Bosna in Hercegovina, Italija, Madžarska in Romunija.
  • Srbija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, ostalo blago, strojno opremo, električno in elektronsko opremo ter plastiko.
  • Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (12,9 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Rusija, Italija in Madžarska.
 

Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2022 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2022 % od celote
Mineralna goriva, olja 14,8 Električna in elektronska oprema 15,2
Ostalo blago 12,6 Stroji, jedrski reaktorji 7,6
Stroji, jedrski reaktorji 8,5 Rude, žlindre in pepeli 6,7
Električna in elektronska oprema 8,5 Plastika in plastični izdelki 4,9
Plastika in plastični izdelki 5,6 Guma in izdelki iz gume 4,3
 
Vodilni uvozni trgi 2022 % od celote Vodilni izvozni trgi 2022 % od celote
Kitajska 12,9 Nemčija 14,0
Nemčija 11,8 Bosna in Hercegovina 7,3
Rusija 7,7 Italija 7,3
Italija 6,8 Madžarska 5,1
Madžarska 5,4 Romunija 4,4
Slovenija (13. mesto) 2,4 Slovenija (16. mesto) 2,7



Vir: Factiva; ITC, junij 2023.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2021 znašale 44,7 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 6,4 %.
  • Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2021 znašale 3,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 3,6 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2021 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.


Največji vlagatelji v Srbijo 

 
Države vlagateljice mio EUR
Nizozemska 7.306
Avstrija 4.084
Nemčija 2.606
Ciper 2.492
Rusija 2.378
Švica 2.058
Italija 1.845
Slovenija 1.791
Francija 1.645
Luksemburg 1.570
 
Podjetje Država
Agrokor D.D. Hrvaška
Yura Corporation Južna Koreja
Gazprom, Pao Rusija
Securitas Ab Švedska
G4S Plc Združeno kraljestvo
Hitomi Financial Limited Britanski Deviški otoki
Fiat Chrysler Automobiles N.V. Nizozemska
Cie Gen Des Ets Michelin Francija
 


 
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
 

Pogosta vprašanja vezana na srbski trg

 

Kakšne so poslovne priložnosti v Srbiji?

Srbsko gospodarstvo predstavlja velike priložnosti za izvoz in naložbe v najrazličnejših sektorjih.

Priložnosti na srbskem trgu
 
 

Kako prodajati preko spleta v Srbijo?

 
Elektronsko poslovanje postaja v Srbiji vse bolj priljubljena oblika nakupa blaga in storitev. Število uporabnikov interneta v državi narašča iz dneva v dan.


Spletna prodaja v Srbiji
 
 

Kolikšen je davek na dodano vrednost v Srbiji?

Standardna stopnja je 20 %, znižana stopnja je 10%.
Davek na dodano vrednost v Srbiji
 
 
 

Kako ustanoviti d.o.o. v Srbiji?

Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko pravne ali fizične osebe. Ni omejitev glede državljanstva, sedeža ali stalnega bivališča ustanoviteljev.

Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Srbiji
 


Poglejte si tudi: