Srbija 
Predstavitev gospodarstva Srbije
| Predstavitev gospodarstva Srbije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Srbija |
| Mednarodna oznaka | RS/SRB |
| Glavno mesto | Beograd |
| Velikost (km2) | 77.474 |
| Prebivalci (mio) | 6,6 |
| Uradni jezik | Srbščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (84,6 %), rimo-katoliki (5 %), muslimani (3,1 %) |
| Denarna enota | Srbski dinar (RSD) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 381 |
Prebivalstvo Srbije
Srbija ima 6,6 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Beograd | 1.668.273 |
| Novi Sad | 376.012 |
| Niš | 254.240 |
| Kragujevac | 174.583 |
| Leskovac | 126.571 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi srbski ustavi z dne 10.11.2006. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Skupština) šteje 250 sedežev. |
|
Volitve: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve so potekale 17. decembra 2023, potem ko je predsednik |
|
Vodstvo države: |
Na zadnjih predčasnih parlamentarnih volitvah decembra 2023, je znova slavil dosedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić (SNS). |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. Prdsednik vlade Miloš Vučić, ki je svoj mandat nastopil maja 2024, je 28. januarja 2025 zaradi množičnih protestov v državi odstopil s položaja. Predsednik vlade: Miloš Vučević (v odstopu) |
Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO – World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 6,5 | 6,6 | 6,6 | 6,6 | 6,7 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 81 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 88,1 | 81,9 | 76,3 | 69,5 | 60,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 13.463 | 12.463 | 11.561 | 10.499 | 9.058 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 198,8 | 187,6 | 177,0 | 166,5 | 161,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 30.377 | 28.556 | 26.828 | 25.139 | 24.154 |
| Rast BDP (v %): | 4,0 | 4,1 | 3,9 | 2,5 | 2,6 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 8,9 | 9,0 | 9,1 | 9,4 | 9,5 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,1 | 3,6 | 4,5 | 12,4 | 12,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -46,3 | -42,6 | -38,1 | -34,5 | -36,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 36,9 | 33,2 | 30,3 | 27,9 | 26,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 5,7 | 6,8 | 6,1 | 9,3 | 12,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 6,1 | 7,1 | 8,9 | 1,7 | 10,6 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | / | 4,5 | 4,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 326,3+ | 1.332,2 | 1.266,4 | 1.308,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 202,0+ | 765,2 | 784,8 | 832,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 43 | 50 | 48 |
| Razred tveganja (op): | / | / | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar 2025 (posodobljeno maj 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Srbije
Če vas zanima stanje Srbije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Srbiji
Tuji državljani morajo za delo v Srbiji, v skladu z lokalnim zakonom o zaposlovanju tujcev, pridobiti delovni vizum, delovno dovoljenje in dovoljenje za začasno prebivanje.
Dovoljenje za začasno prebivanje se običajno izda za eno leto z možnostjo podaljšanja. Pred tem je potrebno še podpisati pogodbo o zaposlitvi in pridobiti delovno dovoljenje, ki ga za tujega delavca pridobi delodajalec.
Srbija ponuja priložnosti v sektorjih, kjer primanjkuje delovne sile, kot so gradbeništvo, informacijska tehnologija, zdravstvo in izobraževanje. Povpraševanje po delavcih v teh sektorjih je visoko, kar povečuje možnosti za zaposlitev tujcev.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača v Srbiji je v Q1 2025 znašala 72.435 RSD, kar je približno 618,99 EUR.
Minimalna neto urna postavka je za leto 2025 določena na 308 RSD ali 2,63 EUR, kar je za 13,7 % več kot v letu 2024 (271 RSD ali 2,31 EUR).
Po podatkih srbskega statističnega urada se je povprečna neto plača v Srbiji novembra 2024 povišala na 100.738 RSD, kar je približno 860,86 EUR.
Povprečna bruto plača v Srbiji je novembra 2024 znašala 138.911 RSD (1.187,07 EUR).
Vrednosti RSD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,0 | 4,2 | 4,2 | 4,5 |
| Rast javne potrošnje | 4,4 | 3,3 | 4,8 | 5,5 |
| Rast investicij | 6,2 | 4,9 | 5,1 | 6,1 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Srbija je v letu 2023 izvozila za 27,4 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 35,0 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -7,6 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Srbija največ izvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin, rude ter plastiko.
- Največ so v letu 2023 izvozili v Nemčijo (15,2 % od celotnega izvoza), sledijo Bosna in Hercegovina, Italija, Madžarska in Romunija.
- Srbija je v letu 2023 največ uvažala nafto in plin, ostalo blago, električno in elektronsko opremo, strojno opremo ter plastiko.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Nemčije (13,1 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Italija, Turčija in Rusija.
Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 13,8 | Električna in elektronska oprema | 16,6 |
| Ostalo blago | 13,4 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,6 |
| Električna in elektronska oprema | 9,5 | Mineralna goriva, olja | 6,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,5 | Rude, žlindre in pepeli | 4,7 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,2 | Plastika in plastični izdelki | 4,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 13,1 | Nemčija | 15,2 |
| Kitajska | 12,1 | Bosna in Hercegovina | 6,9 |
| Italija | 7,3 | Italija | 6,2 |
| Turčija | 4,7 | Madžarska | 5,5 |
| Rusija | 4,4 | Romunija | 5,0 |
| Slovenija (13. mesto) | 2,5 | Slovenija (16. mesto) | 2,5 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2022 znašale 56,5 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 8,3 %.
- Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2022 znašale 5,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 6,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2022 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Srbijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 7.306 |
| Avstrija | 4.084 |
| Nemčija | 2.606 |
| Ciper | 2.492 |
| Rusija | 2.378 |
| Švica | 2.058 |
| Italija | 1.845 |
| Slovenija | 1.791 |
| Francija | 1.645 |
| Luksemburg | 1.570 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Agrokor D.D. | Hrvaška |
| Yura Corporation | Južna Koreja |
| Gazprom, Pao | Rusija |
| Securitas Ab | Švedska |
| G4S Plc | Združeno kraljestvo |
| Hitomi Financial Limited | Britanski Deviški otoki |
| Fiat Chrysler Automobiles N.V. | Nizozemska |
| Cie Gen Des Ets Michelin | Francija |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Pogosta vprašanja vezana na srbski trg
Kakšne so poslovne priložnosti v Srbiji?
Srbsko gospodarstvo predstavlja velike priložnosti za izvoz in naložbe v najrazličnejših sektorjih.
Priložnosti na srbskem trgu
Kako prodajati preko spleta v Srbijo?
Elektronsko poslovanje postaja v Srbiji vse bolj priljubljena oblika nakupa blaga in storitev. Število uporabnikov interneta v državi narašča iz dneva v dan.
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Srbiji?
Standardna stopnja je 20 %, znižana stopnja je 10%.
Davek na dodano vrednost v Srbiji
Kako ustanoviti d.o.o. v Srbiji?
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko pravne ali fizične osebe. Ni omejitev glede državljanstva, sedeža ali stalnega bivališča ustanoviteljev.
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Srbiji
Poglejte si tudi:
