Srbija

Predstavitev gospodarstva Srbije

Predstavitev države

 
Uradni naziv Republika Srbija
Mednarodna oznaka RS/SRB 
Glavno mesto Beograd
Velikost (km2) 88.361 (vključuje Kosovo)
Prebivalci (mio) 6,9
Uradni jezik Srbščina. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Pravoslavci (84,6 %), rimo-katoliki (5 %), muslimani (3,1 %)
Denarna enota Srbski dinar (RSD)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka + 381



 

Prebivalstvo Srbije

Srbija ima 6,9 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Beograd 1.694.000
Novi Sad 361.000
Niš 256.000
Kragujevac 177.000
Leskovac 134.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Demokratična republika

Pravni sistem:

Temelji na novi srbski ustavi z dne 10.11.2006.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Skupština) šteje 250 sedežev.

Volitve:

V Srbiji so 3. aprila 2022 potekale splošne volitve, na katerih so izvolili predsednika in poslance Državnega zbora. Sprva so bile parlamentarne volitve načrtovane za leto 2024, a je oktobra 2020 predsednik Aleksandar Vučić izjavil, da bodo predčasne parlamentarne volitve izvedene aprila 2022 ali pred tem.

Vodstvo države:

Na zadnjih predsedniških in parlamentarnih volitvah je znova slavil dosedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić (SNS).

Izvršilna oblast:

Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. 

Premier: 5. oktobra 2020 je bila dosedanja premierka Ana Brnabić nominirana za drugi mandat.

 

Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO – World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, april 2022.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 6,8 6,8 6,9 6,9 7,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 79 79 80
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 61,4 55,0 53,3 46,8 46,0
 BDP per capita (v EUR): 9.003 8.035 7.760 6.754 6.605
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 148,2 138,3 125,7 116,6 118,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 21.738 20.211 18.295 16.833 17.001
 Rast BDP (v %): 4,0 3,5 7,4 -0,9 4,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 9,7 9,9 10,1 10,1 11,6
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 4,7 7,7 4,1 1,6 1,9
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -29,4 -27,3 -25,4 -21,3 -22,0
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 23,4 21,6 19,7 16,0 16,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,5 3,3 13,8 -5,4 10,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,7 3,5 14,0 -2,1 11,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 4,3 3,4 4,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 656,1+ 1.085,8 979,7 970,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 439,2+ 779,8 576,0 636,1
Stopnja tveganja države (op): / 48 46 46 48
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / / / 44 48

 

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/)  Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača


Povprečna bruto mesečna plača v Srbiji je decembra 2021 znašala 74.629 RSD ali 634,54 EUR.
 

Srbska vlada je 1.1.2022 dvignila minimalno neto plačo. Ta za mesec s 160 delovnimi urami znaša 43.174,32 RSD (367,09 EUR), za mesec s 184 delovnimi urami pa 50.063,45 RSD (425,67 EUR).

Vrednosti RSD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje 2,9 3,7 2,7
Rast javne potrošnje 3,7 3,5 1,6
Rast investicij 6,6 8,5 4,5


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Srbija je v letu 2021 izvozila za 19,7 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 25,4 mlrd EUR. 
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,7 mlrd EUR. 
  • V letu 2021 je Srbija največ izvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, plastiko, železo in jeklo ter gumo.
  • Največ so v letu 2021 izvozili v Nemčijo (12,7 % od celotnega izvoza), sledijo Italija, Bosna in Hercegovina, Romunija in Madžarska.
  • Srbija je v letu 2021 največ uvažala ostalo blago, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin ter plastiko.
  • Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (13,2 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Italija, Rusija in Turčija.
 

Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Ostalo blago 11,6 Električna in elektronska oprema 14,9
Električna in elektronska oprema 9,8 Stroji, jedrski reaktorji 7,1
Stroji, jedrski reaktorji 9,7 Plastika in plastični izdelki 5,4
Mineralna goriva, olja 9,1 Železo in jeklo 4,8
Plastika in plastični izdelki 6,3 Guma in izdelki iz gume 4,5
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Nemčija 13,2 Nemčija 12,7
Kitajska 12,8 Italija 8,5
Italija 8,1 Bosna in Hercegovina 7,2
Rusija 5,3 Romunija 5,5
Turčija 5,0 Madžarska 5,0
Slovenija (11. mesto) 2,5 Slovenija (13. mesto) 3,2
 


Vir: Factiva; ITC, junij 2022.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2019 znašale 39,1 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 14,9 %.
  • Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2019 znašale 3,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 12,0 %. 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2020 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2022.

 


Poglejte si tudi: