Srbija

Predstavitev gospodarstva Srbije

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Republika Srbija

RS / SRB

Beograd

88.361 (vključno s Kosovom)

6,9

Srbski; madžarski, romunski, rusinski, hrvaški (v Vojvodini)

Pravoslavna 85 %, rimskokatoliška 5 %, muslimanska 3 %, ostalo in neopredeljeni 7 %

6.576 EUR (2020)

Srbski dinar (RSD)

Enako kot v Sloveniji

+ 381


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Beograd 1.639.000
Novi Sad 335.000
Niš 258.000
Kragujevac 178.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Demokratična republika

Pravni sistem:

Temelji na novi srbski ustavi z dne 10.11.2006.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Skupština) šteje 250 sedežev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile 21. junija 2020 (parlamentarne) ter 2. aprila 2017, (predsedniške). Naslednje volitve bodo aprila 2022 (predsedniške) in junija 2024 (parlamentarne).

Vodstvo države:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 21. junija 2020, je prepričljivo, z več kot 60 % zmagala lista SNS dosedanjega predsednika Aleksandra Vučića.

Izvršilna oblast:

Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. 

Premier: 5. oktobra 2020 je bila dosedanja premierka Ana Brnabić nominirana za drugi mandat.

 

Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO – World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, februar 2021.

 

Gospodarska politika vlade

Vlada se bo v letu 2021 soočila z izzivi, kot so obvladovanje epidemije, program cepljenja ter pomoč gospodarstvu, ki ga je prizadela pandemija korona virusa.

Pri programu cepljenja je Srbija med najuspešnejšimi državami, tako v Evropi kot na svetu. Država je podpisala sporazume o dobavi več kot 10 mio odmerkov cepiva. Do sredine februarja 2021 je Srbija cepila že 14 % prebivalstva, s čimer je za Združenim kraljestvom na drugem mestu in daleč pred katero koli državo EU. Srbija v državi načrtuje tudi vzpostavitev proizvodnje ruskega cepiva Sputnik V. Pri dobavi cepiv je Srbija priskočila na pomoč Severni Makedoniji in ji namenila 8.000 odmerkov cepiv, razmišlja pa tudi o možnosti pomoči Črni gori.

Vladna politika se bo v prihodnjih letih verjetno osredotočila tudi na reforme, katerih cilj je pospeševanje gospodarske rasti. Pri tem je prednostna naloga vlade nadaljnje vlaganje v gradnjo cestne in železniške infrastrukture. Vlada je še naprej zavezana padajočemu razmerju javnega dolga do BDP, povečanju javnih naložb v infrastrukturo in privatizaciji državnih podjetij.

Članstvo Srbije v Evropski uniji (EU) do leta 2025 je eden glavnih uradnih političnih ciljev Srbije, ki pa po vsej verjetnosti ne bo uresničen.

 
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge