Srbija 
Predstavitev gospodarstva Srbije
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera:
BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Republika Srbija RS / SRB Beograd 88.361 (vključno s Kosovom) 7,1 (ocena 2018) Srbski; madžarski, romunski, rusinski, hrvaški (v Vojvodini) Pravoslavna 85 %, rimskokatoliška 5 %, muslimanska 3 %, ostalo in neopredeljeni 7 % 6.119 EUR (2018) Srbski dinar (RSD) Enako kot v Sloveniji + 381 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Beograd | 1.639.000 |
| Novi Sad | 335.000 |
| Niš | 258.000 |
| Kragujevac | 178.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi srbski ustavi z dne 10.11.2006 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Skupština) šteje 250 sedežev |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 24. aprila 2016 (parlamentarne) ter 2. aprila 2017, (predsedniške). Naslednje volitve bodo aprila 2022 (predsedniške) in aprila 2020 (parlamentarne). |
|
Vodstvo države: |
Dosedanji premier Aleksandar Vučić je bil izvoljen za predsednika na splošnih volitvah 02. aprila 2017, prisegel pa je v maju 2017. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. Premier: Novi srbski predsednik in dosedanji premier Aleksandar Vučić je 15. junija 2017 podelil mandat za sestavo vlade dosedanji ministrici za državno upravo in lokalno samoupravo Ani Brnabić. |
Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO – World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Gospodarska politika vlade
Predsednik Aleksandar Vučić je najavil ambiciozen cilj vstopa Srbije v EU do leta 2020. Pod njegovim vodstvom je januarja 2014 Srbija začela uradna pogajanja za pristop. Država je odprla že 14 poglavij v procesu pristopov, od katerih sta dve zaprti, in sicer poglavje 25; znanost in raziskave, ter poglavje 26; izobraževanje in kultura.
Srbija mora uskladiti svojo zunanjo politiko z EU, vključno z odnosi z Rusijo, zagotoviti neodvisnost sodstva v praksi in sprejeti določene ustavne spremembe.
Eden ključnih vladnih ciljev je krepitev pravne države, saj korupcija in organizirani kriminal še vedno predstavljata oviro za demokratični, socialni in gospodarski razvoj države.
Srbija se na poti v EU spopada z izzivi ustvarjanja novih delovnih mest, spodbujanja konkurenčnosti in povečevanja gospodarske rasti. Sprejete pa so že bile nekatere pomembne gospodarske reforme za krepitev poslovnega okolja v državi.
Stopnja inflacije je v letu 2018 znašala 2 %. Napovedana inflacija za leto 2019 je 2,4 %, za leti 2020 in 2021 pa 2,7 % in 2,9 %.
Stopnja brezposelnosti je v letu 2018 dosegla 12,8 %. Leta 2019 naj bi dosegla 12,1 %, potem pa naj bi do konca leta 2021 postopoma upadla na 11 %.
Povprečna mesečna bruto plača v Srbiji je leta 2018 znašala 429,6 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa 283 EUR.
Vir: EIU; Factiva, marec 2019.
Poglejte si tudi:
Pregled gospodarskih gibanj