Srbija

Predstavitev gospodarstva Srbije

Predstavitev države

 
Uradni naziv Republika Srbija
Mednarodna oznaka RS/SRB 
Glavno mesto Beograd
Velikost (km2) 88.361 (vključuje Kosovo)
Prebivalci (mio) 7,2
Uradni jezik Srbščina. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Pravoslavci (84,6 %), rimo-katoliki (5 %), muslimani (3,1 %)
Denarna enota Srbski dinar (RSD)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka + 381



 

Prebivalstvo Srbije

Srbija ima 7,2 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Beograd 1.694.000
Novi Sad 363.000
Niš 255.000
Kragujevac 176.000
Leskovac 133.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Demokratična republika

Pravni sistem:

Temelji na novi srbski ustavi z dne 10.11.2006.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Skupština) šteje 250 sedežev.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so potekale 3. aprila 2022, naslednje bodo v aprilu 2026. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za april 2027.

Vodstvo države:

Na zadnjih predsedniških in parlamentarnih volitvah je znova slavil dosedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić (SNS).

Izvršilna oblast:

Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. 

Premier: 5. oktobra 2020 je bila dosedanja premierka Ana Brnabić nominirana za drugi mandat.

 

Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO – World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 6,8 6,8 6,9 6,9 7,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 79 79 80
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 61,4 55,0 53,3 46,8 46,0
 BDP per capita (v EUR): 9.003 8.035 7.760 6.754 6.605
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 148,2 138,3 125,7 116,6 118,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 21.738 20.211 18.295 16.833 17.001
 Rast BDP (v %): 4,0 3,5 7,4 -0,9 4,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 9,7 9,9 10,1 10,1 11,6
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 4,7 7,7 4,1 1,6 1,9
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -29,4 -27,3 -25,4 -21,3 -22,0
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 23,4 21,6 19,7 16,0 16,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,5 3,3 13,8 -5,4 10,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,7 3,5 14,0 -2,1 11,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 4,3 3,4 4,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 1.091,4+ 1.085,8 979,7 970,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 699,7+ 779,8 576,0 636,1
Stopnja tveganja države (op): / 48 46 46 48
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / / / 44 48

 

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2022 (posodobljeno jan 2023).
(/)  Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2022.

 

Delo v Srbiji

 

Tuji državljani morajo za delo v Srbiji, v skladu z lokalnim zakonom o zaposlovanju tujcev, pridobiti delovni vizum, delovno dovoljenje in dovoljenje za začasno prebivanje.

Dovoljenje za začasno prebivanje se običajno izda za eno leto z možnostjo podaljšanja. Pred tem je potrebno še podpisati pogodbo o zaposlitvi in ??pridobiti delovno dovoljenje, ki ga za tujega delavca pridobi delodajalec.

Največ delovnih mest v Srbiji je za tujce na voljo v gradbeništvu, proizvodnji, informacijski tehnologiji, trgovini in turizmu. Tujci v Srbiji v večini primerov delajo v podružnicah tujih podjetij.
 

Povprečna in minimalna bruto plača


Od 1. januarja 2023 znaša minimalna bruto plača v Srbiji 40.020 RSD (340,97 EUR), kar je za 14,3 % več kot v letu 2022.
Minimalna urna postavka se je v začetku leta 2023 povišala na 230 RSD (1,95 EUR) na uro. 
 
Po podatkih srbskega statističnega urada se je povprečna bruto plača v Srbiji novembra 2022 povišala na 78.326 RSD, kar je približno 667,34 EUR.



Vrednosti RSD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje 2,9 3,7 2,7
Rast javne potrošnje 3,7 3,5 1,6
Rast investicij 6,6 8,5 4,5


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Srbija je v letu 2021 izvozila za 19,7 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 25,4 mlrd EUR. 
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,7 mlrd EUR. 
  • V letu 2021 je Srbija največ izvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, plastiko, železo in jeklo ter gumo.
  • Največ so v letu 2021 izvozili v Nemčijo (12,7 % od celotnega izvoza), sledijo Italija, Bosna in Hercegovina, Romunija in Madžarska.
  • Srbija je v letu 2021 največ uvažala ostalo blago, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin ter plastiko.
  • Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (13,2 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Italija, Rusija in Turčija.
 

Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Ostalo blago 11,6 Električna in elektronska oprema 14,9
Električna in elektronska oprema 9,8 Stroji, jedrski reaktorji 7,1
Stroji, jedrski reaktorji 9,7 Plastika in plastični izdelki 5,4
Mineralna goriva, olja 9,1 Železo in jeklo 4,8
Plastika in plastični izdelki 6,3 Guma in izdelki iz gume 4,5
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Nemčija 13,2 Nemčija 12,7
Kitajska 12,8 Italija 8,5
Italija 8,1 Bosna in Hercegovina 7,2
Rusija 5,3 Romunija 5,5
Turčija 5,0 Madžarska 5,0
Slovenija (11. mesto) 2,5 Slovenija (13. mesto) 3,2
 


Vir: Factiva; ITC, junij 2022.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2019 znašale 39,1 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 14,9 %.
  • Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2019 znašale 3,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 12,0 %. 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2020 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
 

Pogosta vprašanja vezana na srbski trg

 

Kakšne so poslovne priložnosti v Srbiji?

Srbsko gospodarstvo predstavlja velike priložnosti za izvoz in naložbe v najrazličnejših sektorjih.

Priložnosti na srbskem trgu
 
 

Kako prodajati preko spleta v Srbijo?

 
Srbski potrošniki so še vedno zadržani glede plačil prek spleta, zato se velik del lokalne spletne prodaje plača z gotovino ob dostavi.

Spletna prodaja v Srbiji
 
 
 

Kolikšen je davek na dodano vrednost v Srbiji?

Standardna stopnja je 20 %, znižana stopnja je 10%.
Davek na dodano vrednost v Srbiji
 
 
 

Kako ustanoviti d.o.o. v Srbiji?

Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko pravne ali fizične osebe. Ni omejitev glede državljanstva, sedeža ali stalnega bivališča ustanoviteljev.

Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Srbiji
 


Poglejte si tudi: