Srbija

Predstavitev gospodarstva Srbije

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Republika Srbija

RS / SRB

Beograd

88.361 (vključno s Kosovom)

6,9

Srbski; madžarski, romunski, rusinski, hrvaški (v Vojvodini)

Pravoslavna 85 %, rimskokatoliška 5 %, muslimanska 3 %, ostalo in neopredeljeni 7 %

6.720 EUR (2019)

Srbski dinar (RSD)

Enako kot v Sloveniji

+ 381


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Beograd 1.273.651
Niš 250.000
Novi Sad 215.000
Zemun 155.591

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Demokratična republika

Pravni sistem:

Temelji na novi srbski ustavi z dne 10.11.2006.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Skupština) šteje 250 sedežev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile 21. junija 2020 (parlamentarne) ter 2. aprila 2017, (predsedniške). Naslednje volitve bodo aprila 2022 (predsedniške) in junija 2024 (parlamentarne).

Vodstvo države:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 21. junija 2020, je prepričljivo, z več kot 60 % zmagala lista SNS dosedanjega predsednika Aleksandra Vučića.

Izvršilna oblast:

Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. 

Premier: Novi srbski predsednik in dosedanji premier Aleksandar Vučić je 15. junija 2017 podelil mandat za sestavo vlade dosedanji ministrici za državno upravo in lokalno samoupravo Ani Brnabić.

 

Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO – World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, junij 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Prednostni nalogi vlade sta boj proti korupciji in izboljšanje kakovosti javnega sektorja, vendar so bila prizadevanja v prvih letih mandata vlade omejena. Vsak večji poskus preprečevanja korupcije bi namreč neizogibno škodoval interesom posameznikov. EIU zato v prihodnjih letih pričakuje na teh področjih le počasen napredek, zlasti v boju proti korupciji.

Da bi vlada podprla dolgoročno gospodarsko rast, si prizadeva tudi okrepiti poslovno okolje, zmanjšati vrzel v razvoju med regijami, izboljšati infrastrukturo ter povečati izdatke za raziskave in razvoj. Pomemben napredek na tem področju je še vedno odvisen od razpoložljivosti in črpanja strukturnih skladov EU.


 
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge