Srbija

Predstavitev gospodarstva Srbije

Predstavitev države

Uradni naziv Republika Srbija
Mednarodna oznaka RS/SRB 
Glavno mesto Beograd
Velikost (km2) 88.361 (vključuje Kosovo)
Prebivalci (mio) 6,9
Uradni jezik Srbščina. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Pravoslavci (84,6 %), rimo-katoliki (5 %), muslimani (3,1 %)
Denarna enota Srbski dinar (RSD)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka + 381


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Beograd 1.694.000
Novi Sad 361.000
Niš 256.000
Kragujevac 177.000
Leskovac 134.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Demokratična republika

Pravni sistem:

Temelji na novi srbski ustavi z dne 10.11.2006.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Skupština) šteje 250 sedežev.

Volitve:

V Srbiji so 3. aprila 2022 potekale splošne volitve, na katerih so izvolili predsednika in poslance Državnega zbora. Sprva so bile parlamentarne volitve načrtovane za leto 2024, a je oktobra 2020 predsednik Aleksandar Vučić izjavil, da bodo predčasne parlamentarne volitve izvedene aprila 2022 ali pred tem.

Vodstvo države:

Na zadnjih predsedniških in parlamentarnih volitvah je znova slavil dosedanji srbski predsednik Aleksandar Vučić (SNS).

Izvršilna oblast:

Vlado vodi predsednik vlade, ki je odgovoren parlamentu. 

Premier: 5. oktobra 2020 je bila dosedanja premierka Ana Brnabić nominirana za drugi mandat.

 

Srbija se je po letu 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami. Obnovila je članstvo v IMF (International Monetary Fund), priključila se je Svetovni banki (IBRD – International Bank for Reconstruction and Development) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development). Dosegla je tudi določen napredek v smeri članstva v EU. V začetku marca 2012 so voditelji članic EU Srbiji podelili status kandidatke za članstvo v EU. Podpisala je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum v Bruslju maja 2008 in v februarju 2010 začasni trgovinski sporazum z EU. Srbija si tudi prizadeva za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO – World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, april 2022.


 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 6,8 6,9 6,9 6,9 7,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 79 79
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 60,3 55,5 51,3 46,5 46,0
 BDP per capita (v EUR): 8.812 8.084 7.435 6.707 6.600
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 142,3 133,1 123,9 116,5 118,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 20.799 19.363 17.961 16.814 16.987
 Rast BDP (v %): 4,5 4,5 6,0 -0,9 4,2
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 9,0 9,3 9,3 10,0 11,6
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,6 2,6 2,5 1,6 1,9
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -29,4 -27,3 -25,4 -21,3 -22,0
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 23,4 21,6 19,7 16,0 16,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 8,6 9,2 19,1 -4,0 8,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 7,8 8,3 17,4 -5,9 10,3
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 3,6 3,4 4,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 181,2+ 1.088,1 979,7 970,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 127,2+ 779,8 576,0 636,1
Stopnja tveganja države (op): / 46 46 46 48
Razred tveganja (op): / C C C C

 

Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača


Povprečna bruto mesečna plača v Srbiji je decembra 2021 znašala 74.629 RSD ali 634,54 EUR.
 

Srbska vlada je 1.1.2022 dvignila minimalno neto plačo. Ta za mesec s 160 delovnimi urami znaša 43.174,32 RSD (367,09 EUR), za mesec s 184 delovnimi urami pa 50.063,45 RSD (425,67 EUR).

 

Vrednosti RSD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje 2,9 3,7 2,7
Rast javne potrošnje 3,7 3,5 1,6
Rast investicij 6,6 8,5 4,5


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Srbija je v letu 2020 izvozila za 14,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 19,8 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal  -4,9 mlrd EUR. Največ je Srbija v letu 2020 uvažala blago široke potrošnje, stroje, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva ter plastiko. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija, od koder so v letu 2020 uvozili za 13,6 % od celotnega uvoza. Največ je v letu 2020 Srbija izvažala električno, elektronsko in strojno opremo, plastiko, gumo, izdelke iz gume in vozila. Največ so v letu 2020 izvozili v Nemčijo, 12,9 % celotnega izvoza. Sledijo Italija, BIH, Romunija in Rusija.
 

Srbija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Ostalo blago 12,8 Električna in elektronska oprema 15,7
Stroji, jedrski reaktorji 10,4 Stroji, jedrski reaktorji 7,7
Električna in elektronska oprema 9,8 Plastika in plastični izdelki 5,2
Mineralna goriva, olja 7,4 Guma in izdelki iz gume 4,6
Plastika in plastični izdelki 5,7 Vozila 4,1
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Nemčija 13,6 Nemčija 12,9
Kitajska 12,4 Italija 8,4
Italija 8,4 Bosna in Hercegovina 7,0
Rusija 6,1 Romunija 6,5
Madžarska 5,0 Rusija 4,7
Slovenija (9. mesto) 2,8 Slovenija (13. mesto) 3,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Srbiji so v letu 2018 znašale 33,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 11,1 %. Celotne izhodne TNI Srbije so v letu 2018 znašale 3,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 9,7 %.
 

 

 Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Srbiji 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.


 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 46,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Italija 6.839,4
ZDA 3.599,3
Nemčija 3.540,2
Kitajska 2.967,1
Avstrija 2.796,4
Druge države 26.378,5
Skupaj 46.120,6
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 12.250,7
Obnovljivi viri energije 5.851,8
Avtomobilski deli 2.426,5
Hrana in pijače 2.028,0
Kovine 2.013,7
Drugi sektorji 21.550,0
Skupaj 46.120,6
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Gazprom 2.879,0
Globe Trade Centre (GTC) 779,4
Big Cee 706,7
Aviv Arlon (Aviv Octif) 352,0
EFG Eurobank Ergasias 216,8
Yura Corporation (Sewon ECS) 175,7
Gorenje 173,5

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo