Srbija

Gospodarske panoge Srbije

Gospodarstvo

Srbija je država z velikim tržnim potencialom, predvsem zaradi dinamičnega domačega povpraševanja ter odprtosti za trgovanje in tuje investitorje. Gospodarstvo je odvisno od proizvodnje in izvoza, predvsem zaradi tujih naložb.
Srbija je dosegla napredek pri liberalizaciji trgovine, prestrukturiranju podjetij ter privatizaciji, vendar številna velika podjetja, predvsem v energetiki in telekomunikacijah, ostajajo v državni lasti.
Srbija je dosegla določen napredek na poti k članstvu v EU in pridobila status kandidatke marca 2012. Januarja 2014 so se srbski pogovori o pristopu k EU uradno odprli in od decembra 2017 je Srbija odprla 12 pogajalskih poglavij, med drugim tudi o zunanji trgovini.

 

Struktura BDP

V letu 2018 je kmetijski sektor predstavljal 7 % BDP države in zaposloval 19 % delovne sile. Srbija ima 6,12 mio ha kmetijskih zemljišč, od katerih jih je 60 % obdelovalnih. Kontinentalno podnebje s hladnimi zimami in vročimi vlažnimi poletji je idealno za intenzivno pridelavo sadja. Pridelujejo predvsem jabolka, grozdje, slive, breskve, hruške in jagode. Sadje pogosto predelujejo v žganje, marmelade, sokove in kompote.

Srbija ima velike količine premoga, svinca, cinka, bakra in zlata, vendar pomanjkanje naložb omejuje rast rudarskega segmenta.

Storitveni sektor predstavlja 50 % srbskega BDP in zaposluje 57 % delovne sile. Delež storitev v BDP se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšal, zmanjševanje se pričakuje tudi v prihodnjih letih.

 
Vir: EIU; Factiva, april 2019.

 

Industrijski sektor

Tudi industrijski sektor potrebuje posodobitev in tuje naložbe. Industrijski sektor v BDP države prispeva 43 % in zaposluje 24 % delovne sile. Med najpomembnejše industrijske panoge spada avtomobilska industrija, ostale pomembne industrijske panoge pa so še strojna, kemična, kovinska, živilska, pohištvena, tekstilna in farmacevtska industrija.

V letu 2018 je industrijska proizvodnja zrasla za 2,9 %. V prihodnjih treh letih analitiki napovedujejo pozitivno rast industrijske proizvodnje in sicer v letu 2019 2,4 %, v letu 2020 0,7 % in v letu 2021 3,5 %.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na srbskem trgu:

 

Energetika - obnovljivi viri energije

Energetika je eden najpomembnejših sektorjev srbskega gospodarstva, ki ustvari približno 10 % nacionalnega BDP. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je ena od prednostnih nalog srbske vlade že zadnjih nekaj let. Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije (NREAP) je bil v Srbiji objavljen leta 2013 in je določil cilj 27 % obnovljivih virov energije v končni porabi energije do leta 2020. Od tega naj bi 37 % porabili za električno energijo, 30 % za ogrevanje in 10 % za prevoz. Po ocenah Srbija zadanega cilja 27 % do leta 2020 še ne bo dosegla.

V letu 2016 je vlada odobrila podporno shemo (feed-in tarife) za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Shema je bila spremenjena junija 2017, ko so določili zgornje meje zmogljivosti, ki so še upravičene do podpore in sicer 500 MW za vetrne elektrarne in 10 MW za sončne elektrarne. Ta shema je bila prvotno začrtana do leta 2018, a je bila kasneje podaljšana do konca leta 2019. V prihodnje bo sedanjo podporno FiT shemo nadomestil sistem dražbe. Srbija je februarja 2019 že napovedala, da bodo prve dražbe za vetrne in sončne elektrarne stekle leta 2020. Podrobnosti bodo izdelane leta 2019.

Do konca leta 2020 naj bi Srbija proizvedla okoli 700 MW/h električne energije iz obnovljivih virov energije, pri čemer bo poskusila izkoristiti tudi velik potencial na področju biomase. Srbski konglomerat MK Group namerava v sodelovanju s podjetjem MK Biogas razširiti proizvodnjo električne energije v sektorju biomase. Podjetje bo septembra 2019 začelo z gradnjo nove elektrarne v Vrbasu, ki bo predvidoma končana februarja 2020. Letna proizvodnja je ocenjena na 20.000 MW/h, kar ustreza letni potrebi po električni energiji za približno 5.000 gospodinjstev. Investicija je vredna 8,1 mio EUR.

Do konca leta 2019 bosta v Srbiji začela obratovati dva nova vetrna parka, ki jih financira EBRD. To bo zmanjšalo emisije ogljikovega dioksida v državi za več kot 600.000 ton na leto. Srbija je zaradi zastarelih premogovnikov Nikole Tesle in Kolubare med največjimi onesnaževalci zraka v Evropi. Prvi vetrni park Kovačica v Vojvodini bo imel zmogljivost 104 MW in 38 vetrnih turbin.  Po vetrnem parku Čibuk bo to drugi največji vetrni park v državi. Vrednost projekta izgradnje znaša 48,8 mio EUR. Drugi vetrni park Čibuk, ki ga delno tudi financira EBRD, ima 57 turbin in skupno zmogljivost 158 MW. Vrednost projekta znaša 450 mio EUR. Oba vetrna parka sta zdaj v zaključni fazi in sta že začela proizvajati električno energijo, do konca leta pa bosta še uradno priključena na omrežje.
 
Nov vetrni park v Srbiji pa načrtujeta tudi švicarska družba MET Renewables in srbska nacionalna naftna družba NIS (Naftna industrija Srbije). Gre za skupni projekt izgradnje novega vetrnega parka, ki bo stal v Novem Sadu. Zmogljivost parka bo 102 MW, elektriko pa bo proizvajalo 34 vetrnih turbin. Gradnja parka se bo začela v letu 2019 in bo predvidoma končana leta 2021.
 


Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije v Srbiji (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Privredno društvo Hidroelektrane Đerdap d.o.o. 104,95
Panonske termoelektrane-toplane d.o.o. 99,12
Statkraft Western Balkans d.o.o. 9,93
Alpiq Energija RS d.o.o. n/a
ČEZ Srbija d.o.o. n/a
Energowind d.o.o. n/a
Fintel Energija AD n/a

 

Vir: Factiva, julij 2019.


Avtomobilska industrija

Avtomobilska industrija je ena najpomembnejših panog srbskega gospodarstva, saj predstavlja več kot 10 % srbskega izvoza in okrog 14 % vrednosti tujih investicij v državi. V avtomobilski industriji je v Srbiji zaposlenih več kot 40.000 ljudi. Zanimanje za vlaganja v avtomobilsko industrijo Srbije se vsako leto povečuje, pri čemer so vodilna nemška podjetja.

Približno 60 podjetij iz Evrope, ZDA in Azije je v srbsko avtomobilsko industrijo že investiralo okoli 2 mlrd EUR in ustvarilo okoli 30.000 delovnih mest. Eden največjih vlagateljev v srbsko avtomobilsko industrijo je Fiat (FCA-Fiat Chrysler Automobile). Podjetje proizvede več kot 100.000 vozil letno in izvaža na trge ZDA in EU. Poleg tujih investitorjev se stalno povečuje tudi število domačih podjetij, ki delujejo v tem sektorju.

Avtomobilski sektor ima tri glavne izvozne destinacije. Ena je EU, kamor Srbija lahko izvaža brez carinskih in drugih dajatev, druga so države nekdanje Jugoslavije, tretja pa je Rusija, ki je četrta največja izvozna destinacija Srbije.

Polovica podjetij, ki delujejo v srbski avtomobilski industriji, so velika podjetja. Srednje velika podjetja predstavljajo približno 38 % in le 14 % proizvodnje opravljajo mala podjetja. Dve tretjini teh podjetij ima lokalne lastnike. Med mednarodnimi investitorji so najbolj aktivna slovenska podjetja, sledijo pa jim nemška in francoska podjetja.

Nove naložbe v srbsko avtomobilsko industrijo:

  • Kitajski proizvajalec avtobusov Yin Long Group bo do konca leta 2019 začel s proizvodnjo električnih avtobusov v srbski tovarni Ikarbus.
  • Turški proizvajalec avtomobilskih delov Feka Automotive je v letu 2019 začel graditi tovarno avtomobilskih delov v Ćupriji. Gradnja naj bi bila končana konec leta 2019 ali v začetku leta 2020. Vrednost investicije je 15 mio EUR, proizvodnji obrat pa bo zaposloval 110 delavcev. Feka Automotive proizvaja dele in komponente za avtomobilsko industrijo, predvsem svetlobne signale, notranje luči vozil, ogledala in rezervoarje za vodo.
  • Madžarski proizvajalec avtomobilskih delov Tisza Automotive bo v Kikindi odprl že svojo tretjo tovarno. V njej bo v začetku odprtih 160 novih delovnih mest, 160 delavcev pa bo prišlo iz njihove tovarne v Senti. Do julija 2020 nameravajo povečati število zaposlenih na 1.000. Tisza Automotive ima trenutno v svojih tovarnah v Srbiji v Senti in Bečeju približno 1.900 zaposlenih. Tisza Automotive je proizvajalec plastičnih komponent z več kot 15 letnimi izkušnjami v avtomobilski industriji. Je vodilni dobavitelj tovarne Suzuki na Madžarskem. Poleg Suzukija so njegovi najpomembnejši kupci Bentley in Volkswagen.
  • Kitajska družba MeiTa je odprla drugo tovarno avtomobilskih delov v občini Obrenovac. Investicije je vredna 90 mio EUR, celotna investicija Mei Ta v obe tovarni v Obrenovcu pa znaša 150 mio EUR. V prvi tovarni, ki je bila odprta leta 2018, je zaposlenih 2.400 ljudi, v novi proizvodni tovarni pa jih bo 400. Mei Ta proizvaja avtomobilske dele, komponente za motorje in splošne industrijske dele. Podjetje ima več proizvodnih obratov v Franciji, na Slovaškem, na Kitajskem in v Indiji. 
  • Nemško podjetje ZF je v mestu Pančevo odprlo nov proizvodni obrat avtomobilskih delov. V njem bodo proizvajali dele za Audi, Mercedes, Volvo in druge svetovne blagovne znamke. Do leta 2021 naj bi investicija dosegla 160 mio EUR. ZF trenutno zaposluje 300 delavcev, v naslednjih dveh letih pa bodo ustvarili še dodatnih 700 delovnih mest.

Največja podjetja na področju avtomobilske industrije v Srbiji (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Tigar Tyres D.O.O. 274,17
Mercedes-Benz Srbija i Crna Gora d.o.o. 75,81
Korporacija fabrika automobila Priboj a.d. 13,77
Industrija motora Rakovica a.d. 7,71
Preduzeće za proizvodnju hidrauličkih uređaja i sistema PPT-Hidraulika a.d. 5,46
Društvo sa ograničenom odgovornošću za proizvodnju i promet privrednih vozila Zastava Kamioni Kragujevac 3,80
Koncern Petar Drapšin a.d. fabrika cilindarskih Sklopova-M d.o.o. 2,03


Vir: Factiva, julij 2019.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje