Srbija 
Gospodarske panoge Srbije
Priložnosti na trgu
Srbsko gospodarstvo je v razvoju in predstavlja velike priložnosti za izvoz in naložbe v najrazličnejših sektorjih.Infrastrukturni projekti: Decembra 2019 je srbska vlada objavila nov nacionalni naložbeni načrt, v katerem je za velike razvojne projekte, ki bodo končani do leta 2025, namenila približno 14 mlrd USD. Velik del sredstev bo namenjen gradnji in obnovi cest, železnic, mostov in letališč.
Srbska vlada v sodelovanju s podjetjem Eagle Hills iz ZAE zaključuje ambiciozni razvojni projekt Beograd na vodi. Gre za skoraj 3 mlrd vredno naložbo za izgradnjo 1,8 mio m2 poslovnih in stanovanjskih površin, ter kulturnega in trgovskega prostora v centru Beograda.
Državni zbor je sprejel tudi zakon o komunalnih storitvah, ki naj bi z javno-zasebnimi partnerstvi pritegnil zasebne naložbe v ta sektor ter olajšal vlaganja v nerazvite sektorje predelave odpadne vode, kanalizacije, oskrbe z vodo in ravnanja z odpadki.
IKT: Srbska vlada si prizadeva za prepotrebne naložbe v digitalizacijo v vseh sektorjih, vključno s celotno vlado in digitalno infrastrukturo države. Vse več vladnih platform se seli na splet. IKT sektor v Srbiji ustvari 10 % BDP in spada med 4 največje izvozne sektorje. Projekt e-uprave Srbije vključuje 3 velike infrastrukturne projekte: e-šole, srbski podatkovni center v oblaku in e-inšpektor. Priložnosti predstavljajo tudi kibernetska varnost, blockchain tehnologija in pametna mesta.
Igralništvo: Srbska igralniška industrija je eden najhitreje rastočih sektorjev v Srbiji. Po podatkih Srbskega združenja iger na srečo, je v Srbiji več kot 70 studiev in podjetij, ki zaposlujejo več kot 1.500 strokovnjakov. Med vodilne konkurente na trgu sodijo Nordeus, 3Lateral, GameCredits in OriginTrail.
Medicinska oprema: Srbija uvozi približno 88 % medicinske opreme. Povpraševanje po medicinski opremi se povečuje, deloma tudi zaradi reform zdravstvenega sistema. Največ medicinske opreme Srbija uvozi iz držav EU, čeprav se v zadnjem času povečuje uvoz iz Kitajske, zlasti na področju ultrazvočne in laboratorijske opreme.
Na srbskem trgu medicinske opreme so priložnosti predvsem na področjih sofisticirane diagnostične opreme, srčnih spodbujevalnikih, nuklearnih medicinskih instrumentih, opremi za klinične laboratorije, opremi za zdravstveno informatiko, opremi za zdravstveno nego in rehabilitacijo na domu ter po sistemih za spremljanje bolnikov na daljavo.
Ministrstvo za zdravje in ZZZ iščeta inovativne načine sodelovanja z dobavitelji medicinske opreme, vključno z urejanjem javno-zasebnih partnerstev, v katerih bi podjetje opremljalo in upravljalo določen zdravstveni dom ali bolnišnično enoto.
Gospodarstvo
Srbija je država z velikim tržnim potencialom, predvsem zaradi dinamičnega domačega povpraševanja ter odprtosti za trgovanje in tuje investitorje. Gospodarstvo je odvisno od proizvodnje in izvoza, predvsem zaradi tujih naložb.
Srbija je dosegla napredek pri liberalizaciji trgovine, prestrukturiranju podjetij ter privatizaciji, vendar številna velika podjetja, predvsem v energetiki in telekomunikacijah, ostajajo v državni lasti.
Najmočnejši sektorji srbskega gospodarstva so energetika, avtomobilska industrija, stroji, rudarstvo in kmetijstvo. Primarni industrijski izvoz predstavljajo avtomobili, navadne kovine, pohištvo, predelava hrane, stroji, kemikalije, sladkor, pnevmatike, oblačila in farmacevtski izdelki.
Struktura BDP
V letu 2021 je kmetijski sektor predstavljal 7 % BDP države in zaposloval skoraj 1/5 delovne sile. Srbija ima 3,4 mio ha kmetijskih zemljišč. Kontinentalno podnebje s hladnimi zimami in vročimi vlažnimi poletji je idealno za intenzivno pridelavo sadja. Pridelujejo predvsem jabolka, grozdje, slive, breskve, hruške in jagode. Sadje pogosto predelujejo v žganje, marmelade, sokove in kompote.
Glavni kmetijski pridelki so koruza, pšenica, ječmen, oves in rž.
Srbija ima velike količine premoga, svinca, cinka, bakra in zlata, vendar pomanjkanje naložb omejuje rast rudarskega segmenta.
Storitveni sektor predstavlja 50 % srbskega BDP in zaposluje več kot polovico delovne sile. IT industrija in turizem sta ena izmed najhitreje rastočih segmentov.
Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
Industrijski sektor
Tudi industrijski sektor potrebuje posodobitev in tuje naložbe. Industrijski sektor v BDP države prispeva 43 % in zaposluje približno 1/4 delovne sile. Med najpomembnejše industrijske panoge spada avtomobilska industrija, ostale pomembne industrijske panoge pa so še strojna, kemična, kovinska, živilska, pohištvena, tekstilna in farmacevtska industrija.
V letu 2021 je industrijska proizvodnja medletno zrasla za 6,3 %. V letu 2022 naj bi industrijska proizvodnja zrasla za 3,1 %, v letu 2023 pa za 3,4 %.
Predstavljamo dve gospodarski panogi na srbskem trgu:
Farmacevtska industrija
V primerjavi z regionalnim povprečjem je srbski farmacevtski trg vrednostno srednje velik. Večji je na primer od beloruskega, a manjši od hrvaškega in slovenskega. Zaradi nerazvitosti ima trg zato še velik potencial rasti.
Srbski farmacevtski trg v letu 2021
Farmacevtska prodaja na srbskem trgu je v letu 2021 dosegla 155,8 mlrd RSD ali približno 1,32 mlrd EUR, kar predstavlja 2,5 % BDP.
Na srbskem farmacevtskem trgu prevladujejo zdravila na recept, ki so v letu 2021 predstavljala 91,3 % celotne prodaje. Od tega so generična zdravila predstavljala 66,8 %. Najmanjši segment predstavljajo OTC zdravila, ki so imela v letu 2021 le 8,7 % delež v celotni prodaji.
Uvoz in izvoz
Uvoz farmacevtskih izdelkov v Srbijo je leta 2021 dosegel 143,82 mlrd RSD (1,22 mlrd EUR), kar je 15,3 % medletno povečanje v lokalni valuti.
Po napovedih analitikov Fitch Solutions se bo v letu 2022 uvoz medletno povečal za 7,5 % na 154,6 mlrd RSD (1,31 mlrd EUR). Uvoz farmacevtskih izdelkov bo po napovedih v naslednjih 5 letih rasel po 8,9 % povprečni letni stopnji in leta 2026 dosegel 220,5 mlrd RSD (1,87 mlrd EUR).
Ključni uvozni trgi vključujejo Nemčijo, Francijo, Madžarsko in Slovenijo.
Leta 2021 je srbski farmacevtski izvoz dosegel vrednost 31,7 mlrd RSD (269 mio EUR). V letu 2022 se bo izvoz po ocenah analitikov povečal za 10,9 % in dosegel 35,1 mlrd RSD (298 mio EUR). V naslednjih 5 letih se bo izvoz po oceni povečeval po 9 % povprečni letni stopnji in leta 2026 dosegel 48,8 mlrd RSD ali približno 414 mio EUR.
Konkurenti na srbskem farmacevtskem trgu
V državi je več lokalnih proizvajalcev generičnih zdravil, kot sta Galenika in Hemofarm. Družba Hemofarm, ki je v lasti nemške Stade, predstavlja kar 70 % srbskega letnega izvoza zdravil.
Roche ostaja edina tuja farmacevtska družba s pridruženim statusom in beleži tudi največji promet med mednarodnimi farmacevtskimi ponudniki v državi.
Večina multinacionalk, je na srbskem trgu prisotnih z neposrednim uvozom ali z licenciranjem in trženjem v dogovoru z lokalnimi konkurenti.
V Srbiji ima predstavništva okoli 70 tujih farmacevtskih podjetij, pri čemer je večina članov Združenja tujih farmacevtskih proizvajalcev v Srbiji.
Konkurenti na trgu:
- Ameriški Pfizer je eden vodilnih konkurentov na trgu.
- Drugi večji mednarodni konkurenti na srbskem farmacevtskem trgu so še:
- Merck,
- Sharp & Dohme (MSD),
- Bristol-Myers Squibb,
- Eli Lilly,
- Abbot,
- Janssen-Cilag,
- Schering-Plough (del MSD) in
- 3M.
Napovedi farmacevtske prodaje
Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da se bo v letu 2022 prodaja farmacevtskih izdelkov v Srbiji medletno povečala za 7 % na 166,7 mlrd RSD, kar je približno 1,41 mlrd EUR. Leta 2026 naj bi prodaja po napovedih dosegla vrednost 215,3 mlrd RSD ali približno 1,83 mlrd EUR, leta 2031 pa 286 mlrd RSD ali 2,43 mlrd EUR.
Vrednosti RSD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: Factiva, avgust 2022.
Avtomobilska industrija
Srbski avtomobilski trg je majhen v svetovnem merilu, a so na njem prisotni številni tuji proizvajalci avtomobilov.
Proizvodnja električnih vozil (EV) je trenutno ključno področje za razvoj srbske avtomobilske industrije, še posebej zato, ker ima Srbija znatne vire litija, ki je ključna sestavina v baterijah EV.
Glavni konkurent na trgu
V srbski avtomobilski proizvodnji prevladuje Stellantis Serbia (prej znan kot Fiat Chrysler Automobile Serbia), ki upravlja proizvodni obrat v Kragujevcu. Stellantis je bil ustanovljen januarja 2021 po združitvi Groupe PSA in Fiat Chrysler Automobiles.
Stellantis in srbska vlada sta aprila 2022 podpisala 190 mio EUR vredno pogodbo v za proizvodnjo novega baterijskega električnega vozila v tovarni avtomobilov v Kragujevcu. Proizvodnja električnih vozil se bo po napovedih srbskega predsednika Aleksandra Vučića začela v začetku leta 2024. Srbska vlada bo k naložbi prispevala 48 mio EUR.
Novo električno vozilo bo nadomestilo Fiatov model 500L, po katerem je v zadnjih upadlo svetovno povpraševanje, tovarna v Kragujevcu pa je posledično delovala precej pod zmogljivostjo.
Pogodba za izdelavo novega modela s Stellantisom, za Srbijo pomeni zagotovilo za prihodnost lokalne avtomobilske proizvodnje, hkrati pa izboljšuje tudi srednjeročne obete za dobavitelje avtomobilskih delov in druga povezana podjetja, ki želijo izkoristiti nizke plače v državi in geografski položaj med ključnimi zahodnimi in ruskimi trgi.
Srbija je priljubljena lokacija za proizvodnjo manjših avtomobilskih komponent z nizko maržo
Decembra 2021 je japonsko podjetje Nidec začelo z gradnjo svojih dveh novih tovarn v Novem Sadu, od katerih bo ena izdelovala motorje za EV, druga pa EV pretvornike. Naložba je vredna 1,4 mlrd EUR. Nidec bo z novo naložbo ustvaril 1.200 delovnih mest, napovedana letna proizvodnja pa je 200.000 enot.
Decembra 2021 je tudi turški proizvajalec sestavnih delov Erneli začel gradnjo nove 16,6 mio EUR vredne tovarne v Leskovcu, ki bo proizvajala avtomobilske hladilne sisteme.
V prihodnjih letih bo Srbija postala vse pomembnejša za evropske proizvajalce originalne opreme kot vir litija, ključne sestavine baterij za električna vozila.
Marca 2021 je nemški proizvajalec komponent Continental v Novem Sadu odprl novo tovarno elektronike, vredno 140 mio EUR.
Srbija je v dobrem položaju, da izkoristi globalno preusmeritev v dobavnih verigah in poveča naložbe
Pandemija Covid-19 je pospešila večjo regionalizacijo dobavnih verig s pozitivnimi posledicami za trge, kot je Srbija, ki že ima obstoječo proizvodno infrastrukturo in ugodne pogoje poslovanja.
Država je v dobrem položaju, da izkoristi globalno preusmeritev v dobavnih verigah in poveča naložbe v naslednjih nekaj letih, predvsem zaradi nizkih stroškov dela in geografske bližine z državami zahodne Evrope, kjer je povpraševanje po EV veliko in še narašča.
Avtomobilska industrija v Srbiji, v 1.000 enotah (2020-2031)
| Indikator | 2020 | 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | 2025* | 2026* | 2027* | 2028* | 2029* | 2030* | 2031* |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Proizvodnja avtomobilov | 23.295 | 24.225 | 24.950 | 25.811 | 26.461 | 27.308 | 28.226 | 29.154 | 30.061 | 30.921 | 31.568 | 32.179 |
| % spremembe | -33,3 | 4 | 3 | 3,4 | 2,5 | 3,2 | 3,4 | 3,3 | 3,1 | 2,9 | 2,1 | 1,9 |
| Prodaja avtomobilov | 32.586 | 37.110 | 37.930 | 39.346 | 41.114 | 42.839 | 44.305 | 46.066 | 47.855 | 50.059 | 52.295 | 55.035 |
| % spremembe | -20,2 | 13,9 | 2,2 | 3,7 | 4,5 | 4,2 | 3,4 | 4 | 3,9 | 4,6 | 4,5 | 5,2 |
Viri: podatki srbskega statističnega urada in napovedi Fitch Solutions (*)
Vir: Factiva, avgust 2022.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
