Srbija

Gospodarske panoge Srbije

Priložnosti na trgu


Srbsko gospodarstvo je v razvoju in predstavlja velike priložnosti za izvoz in naložbe v najrazličnejših sektorjih.
 
Infrastrukturni projekti: Decembra 2019 je srbska vlada objavila nov nacionalni naložbeni načrt, v katerem je za velike razvojne projekte, ki bodo končani do leta 2025, namenila približno 14 mlrd USD. Velik del sredstev bo namenjen gradnji in obnovi cest, železnic, mostov in letališč.
 
IKT: IKT velja za prednostni sektor srbske vlade. Največje priložnosti so v javnem sektorju. Vladna poraba za IKT je usmerjena na področja, kot so e-uprava, e-davki in pravosodni sistem. Projekt e-uprave Srbije vključuje 3 velike infrastrukturne projekte: e-šole, srbski podatkovni center v oblaku in e-inšpektor. Priložnosti predstavljajo tudi kibernetska varnost, blockchain tehnologija in pametna mesta.
 
Kozmetika: Srbi veliko dajo na lep in urejen videz, zato je na trgu veliko povpraševanje po kozmetičnih izdelkih. Perspektivni segmenti so predvsem izdelki za nego kože, las, nohtov in zob, ter segment parfumov. Povečuje se zanimanje za izdelke naravne kozmetike in nove inovativne izdelke kozmetične industrije.

Medicinska oprema: Na srbskem trgu obstajajo priložnosti za izvoz diagnostične opreme, medicinskih instrumentov in laboratorijske opreme. Povpraševanje je tudi po storitvah zdravstvene informatike, opremi za zdravstveno varstvo in rehabilitacijo na domu ter sistemih za spremljanje bolnikov. Ministrstvo za zdravje išče inovativne načine sodelovanja z dobavitelji medicinske opreme, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi, v katerih bi partnersko podjetje opremilo in upravljalo določen zdravstveni dom ali enoto bolnišnice. 


Gospodarstvo

Srbija je država z velikim tržnim potencialom, predvsem zaradi dinamičnega domačega povpraševanja ter odprtosti za trgovanje in tuje investitorje. Gospodarstvo je odvisno od proizvodnje in izvoza, predvsem zaradi tujih naložb.
Srbija je dosegla napredek pri liberalizaciji trgovine, prestrukturiranju podjetij ter privatizaciji, vendar številna velika podjetja, predvsem v energetiki in telekomunikacijah, ostajajo v državni lasti. 

Struktura BDP

V letu 2020 je kmetijski sektor predstavljal 8 % BDP države in zaposloval 15,1 % delovne sile. Srbija ima 3,4 mio ha kmetijskih zemljišč. Kontinentalno podnebje s hladnimi zimami in vročimi vlažnimi poletji je idealno za intenzivno pridelavo sadja. Pridelujejo predvsem jabolka, grozdje, slive, breskve, hruške in jagode. Sadje pogosto predelujejo v žganje, marmelade, sokove in kompote. 
Glavni kmetijski pridelki so koruza, pšenica, ječmen, oves in rž.

Srbija ima velike količine premoga, svinca, cinka, bakra in zlata, vendar pomanjkanje naložb omejuje rast rudarskega segmenta.

Storitveni sektor predstavlja 50 % srbskega BDP in zaposluje približno 58 % delovne sile. IT industrija je ena najhitreje rastočih segmentov, prav tako pa tudi turizem. Vendar je srbski turistični sektor zaradi pandemije Covid-19 in omejitev potovanj samo leta 2020 izgubil 1 mlrd EUR.


 
Vir: EIU; Factiva, april 2021.

 

Industrijski sektor

Tudi industrijski sektor potrebuje posodobitev in tuje naložbe. Industrijski sektor v BDP države prispeva 42 % in zaposluje 27,4 % delovne sile. Med najpomembnejše industrijske panoge spada avtomobilska industrija, ostale pomembne industrijske panoge pa so še strojna, kemična, kovinska, živilska, pohištvena, tekstilna in farmacevtska industrija.

V letu 2020 je industrijska proizvodnja medletno upadla za -5 %. Za leto 2021 je napovedana rast industrijske proizvodnje v višini 4,8 %, nato pa v letih 2022 in 2023 rast v višini 2,1 % in 3,4 %.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na srbskem trgu:

 

Farmacevtska industrija

Srbski farmacevtski trg je srednje velik v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope (CEE).

Prodaja farmacevtskih izdelkov je na srbskem trgu v letu 2020 dosegla 140,3 mlrd RSD (približno 1,2 mlrd EUR), kar predstavlja 2,5 % BDP, 28,2 % celotnih izdatkov za zdravstvo oziroma 171 EUR na prebivalca.

Na srbskem farmacevtskem trgu prevladuje prodaja zdravil na recept, ki je v letu 2020 predstavljala 87,8 % celotne prodaje, od tega so generična zdravila predstavlja 61,9 %.

Srbski farmacevtski trg je razmeroma enakomerno oskrbovan z lokalnimi izdelki in uvozom od tujih multinacionalk, saj je v državi več velikih proizvajalcev generičnih zdravil, kot so Galenika (hčerinska družba Hemofarm) in Zdravlje (hčerinska družba Actavis).

Večina multinacionalk, ki delujejo na srbskem trgu, ali uvaža svoj portfelj izdelkov, ali pa deluje prek licenčnih in trženjskih pogodb z lokalnimi podjetji. Družba Roche je edina tuja farmacevtska družba, ki ima lastno podružnico v državi in ima med mednarodnimi farmacevtskimi konkurenti v državi tudi največje prihodke.

Med večje konkurente na trgu spadajo še Pfizer, Merck, Sharp & Dohme (MSD), Bristol-Myers Squibb, Eli Lilly, Abbot, Janssen-Cilag, Schering-Plough (zdaj del MSD), Wyeth (del Pfizerja) in 3M.

Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da bo srbski farmacevtski trg v letu 2021 medletno zrasel za 8,2 % v lokalni valuti in dosegel vrednost 151,8 mlrd RSD ali približno 1,3 mlrd EUR. Do leta 2025 naj bi trg rasel po 6,3 % povprečni letni stopnji in dosegel vrednost 190,3 mlrd RSD (približno 1,6 mlrd EUR), od leta 2025 do leta 2030 pa naj bi povprečna letna rast znašala 6,1 %, vrednost trga pa naj bi konec leta 2030 dosegla 252,8 mlrd RSD ali približno 2,15 mlrd EUR.

V prihodnjih letih bo bolj ekspanzivna denarna politika dodatno povečala povpraševanje gospodinjstev in naložbe podjetij, saj bodo močnejše državne naložbe pomagale podpreti stabilno prodajo zdravil. Kljub okrepljenim gospodarskim obetom pa se bodo proizvajalci zdravil še vedno soočali s številnimi ovirami, značilnimi za trg. Razširjena korupcija, varčevalni ukrepi in slabo zagotavljanje zdravstvenih storitev, bodo močno ovirali tržne priložnosti.

Vir: Factiva, november 2021.

 


Trg pnevmatik

 
Srbski trg pnevmatik je bil leta 2020 vreden približno 132 mio EUR, do leta 2026 pa naj bi vrednost trga dosegla 184 mio EUR. Vrednost trga bo predvidoma narasla, ker se bo po napovedih povečala tudi prodaja vozil, predvsem zaradi padanja obrestnih mer in s tem dostopnejšega financiranja nakupa avtomobilov v državi.

Srbija je zanimiv trg za proizvajalce pnevmatik, saj je Srbija kandidatka za članstvo v EU in je ena izmed držav v razvoju balkanske regije. Poleg tega je prisotnost večine vodilnih svetovnih proizvajalcev avtomobilske opreme, pomemben dejavnik rasti za srbski trg pnevmatik. Večina vlad v evropskih državah, vključno s Srbijo, je uvedla stroga pravila in predpise glede periodične uporabe zimskih in letnih pnevmatik, kar močno vpliva na rast trga pnevmatik v regiji. V skladu z državnimi normativi v Srbiji, morajo lastniki vozil avtomobilske pnevmatike redno menjati, najmanjša globina profila tekalne plasti pa mora biti najmanj 4 mm, kar pospešuje povpraševanje po pnevmatikah na trgu.

Trg se sooča tudi s številnim novostmi na področju tehnologije in okolja. Vse večja ozaveščenost in zaskrbljenost ljudi glede okolja, spodbujata sprejemanje zelenih pnevmatik. Vse več lastnikov avtomobilov raje uporablja zelene pnevmatike v svojih vozilih namesto običajnih pnevmatik in ta trend naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjih letih.

Pandemija COVID-19 je imela negativne posledice tudi za srbski trg pnevmatik. Zaradi omejitvenih ukrepov in nacionalnih zapor so bile zaprte skoraj vse avtomobilske tovarne, saloni in delavnice, prišlo je tudi do velikega upada prodaje. Po podatkih Statističnega urada Republike Srbije se je v aprilu 2020 celotna industrijska proizvodnja zmanjšala za -17,6 %, predelovalna pa za -20 %. Vendar pa je avtomobilski trg v Srbiji že v Q3 2020 okreval, s povečanjem proizvodnje in prodaje. To je posledično povzročilo povečano povpraševanje po nakupu novih pnevmatik, saj so ljudje spet začeli pogosteje potovati in ponovno delati v pisarniških prostorih.

Glede na tip vozila je trg razdeljen na segmente osebnih vozil, lahkih gospodarskih vozil, srednjih in težkih gospodarskih vozil, terenskih vozil ter dvokolesnikov. Na srbskem trgu pnevmatik je leta 2020 prevladoval segment pnevmatik za osebna vozila, ki je predstavljal približno 90 % prodaje pnevmatik v državi. Sledili so mu segment lahkih gospodarskih vozil, terenskih vozil ter srednje in težkih gospodarskih vozil.

 
Glavni konkurenti na srbskem trgu pnevmatik so: 

  • Cooper Tire & Rubber Company Serbia d.o.o.
  • Toyo Tire Serbia LLC
  • Bridgestone Corporation
  • Continental AG
  • Hankook Tire d.o.o.
  • Goodyear Dunlop Sava Tires, doo
  • ELASTIKA PIRELLI SA
  • The Yokohama Rubber CO., LTD.
  • Nokian Tyres PLC
  • Michelin Tires

 
Vir: Factiva, november 2021.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje