Srbija 
Gospodarske panoge Srbije
Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:
| Področje |
|---|
Gospodarske panoge Srbije – Informacijsko komunikacijska tehnologija
Sektor informacijske in komunikacijske tehnologije se v Srbiji še naprej hitro širi in utrjuje svojo vlogo ključnega stebra srbskega gospodarstva.Srbska industrija IKT je v zadnjem desetletju zabeležila znatno rast. Leta 2024 je letni izvoz storitev IKT prvič presegel 4 mlrd EUR, kar je več kot 10 krat več kot v letu 2012, ko je izvoz znašal 375 mio EUR.
Izvoz storitev informacijske in komunikacijske tehnologije iz Srbije je v prvih 3 mesecih leta 2025 dosegel 1,094 mlrd EUR, kar je 19 % povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani, so sporočili iz srbskega Urada za informacijsko tehnologijo in e-upravo.
Marca 2025 je izvoz storitev IKT dosegel rekordnih 385 mio EUR, kar je 25 % več kot 308 mio EUR marca 2024.
Sektor je v Q1 2025 zabeležil zunanjetrgovinski presežek v višini 872 mio EUR.
IKT sektor v Srbiji sestavljajo različne dejavnosti, od razvoja programske opreme in spletnih aplikacij do razvoja video iger, digitalnih storitev in informacijskih sistemov.
Programska oprema predstavlja največji segment z več kot 60 % celotnih prihodkov sektorja. Telekomunikacijski sektor vključuje tri glavne operaterje - Telekom Srbija, Yettela in A1 Srbija, ki zagotavljajo kvalitetno pokritost z mobilnimi in širokopasovnimi storitvami po celotni državi.
Največja srbska IT podjetja kot so Nordeus, Vega IT, RT-RK in Asseco SEE so postala prepoznavna imena na mednarodnih trgih.
Zaposlenost v IKT sektorju je narasla na okoli 120.000 ljudi, od katerih je približno 80.000 neposredno zaposlenih v IT podjetjih.
Širitev IKT sektorja je posledica kombinacije ugodnega poslovnega okolja, porasta mednarodnih tehnoloških talentov, strateške lege države in vladnih politik.
Vladna prizadevanja za izboljšanje internetne povezljivosti, digitalizacijo javnih storitev in podporo sprejemanju novih tehnologij v različnih sektorjih, so postavila močne temelje za rast IT sektorja.
V primerjavi z drugimi evropskimi državami ponuja Srbija ugodnejše gospodarsko okolje za podjetja, saj ima nižje operativne stroške, vključno z delovno silo, komunalnimi stroški in stroški poslovnih prostorov. Zaradi te stroškovne učinkovitosti je Srbija postala privlačna destinacija za tuje naložbe in mednarodna podjetja, ki želijo ustanoviti ali razširiti svoje tehnološke oddelke.
Strateška geografska lega države, ki omogoča enostaven dostop do evropskih, bližnjevzhodnih in severnoafriških trgov, dodatno povečuje njeno privlačnost kot poslovnega središča.
Vladne pobude za izboljšanje izobraževanja na področju IKT in podporo zagonskim podjetjem so prav tako prispevale k širitvi industrije, zlasti v prestolnici Beograd.
Srbska vlada je izvedla vrsto politik in pobud, namenjenih spodbujanju uspešnega tehnološkega ekosistema. Ti vključujejo znatne davčne spodbude za IT podjetja, namenjene spodbujanju rasti in inovacij.
Davčne olajšave za IT sektor vključujejo znižane prispevke za socialno varnost za zaposlene v IT podjetjih, kar znižuje stroške dela za delodajalce. Dodatno država podpira izobraževanje na področju informacijskih tehnologij preko različnih programov prekvalifikacije in sodelovanja z univerzami.
Vlada je veliko vlagala tudi v razvoj tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev, s čimer je ustvarila fizične prostore, ki olajšajo sodelovanje, inovacije in delitev virov med zagonskimi in uveljavljenimi tehnološkimi podjetji.
Vlada Srbije je predstavila osnutek zakona o informacijski varnosti, s katerim želi posodobiti predpise in spodbuditi varnejše IKT sisteme. Zakon krepi nadzor nad ključnimi operaterji IKT in daje več pristojnosti nacionalni ekipi za odzivanje na kibernetske grožnje. Zakon predvideva tudi izboljšuje med-agencijskega usklajevanja in pojasnjuje postopke za mednarodno sodelovanje. Vlada pričakuje, da bo zakon povečal varnost digitalnih storitev, izboljšal konkurenčnost na trgu, spodbudil naložbe v IKT in zvišal varnostne standarde prek novega sistema certificiranja IKT, kar bo koristilo posameznikom, podjetjem in državi kot celoti.
Srbija si je za strateško prednostno nalogo zadala, da bo postala vodilno tehnološko središče v jugovzhodni Evropi. Da bi uresničila zadane ambiciozne cilje, država vlaga v infrastrukturo, digitalne storitve in človeški kapital, kar naj bi podprlo nadaljnjo rast v digitalnem sektorju.
Ostale perspektivne panoge na trgu
Avtomobilska industrija
Avtomobilska industrija eden od proizvodnih segmentov, ki prejema največje prilive NTI v Srbiji.Srbija je postala privlačna destinacija za proizvodnjo avtomobilskih delov za izvoz. Vlagatelje privablja kombinacija nizkih stroškov, razpoložljivih delavcev in državnih spodbud za naložbe.
Država je redno priča novim naložbam v širitev obstoječih tovarn za proizvodnjo avtomobilskih delov. Srbija postaja vse pomembnejši del evropskih avtomobilskih dobavnih verig.
V srbski industriji avtomobilskih delov trenutno več kot 200 podjetij zaposluje okoli 100.000 ljudi, pri čemer je večina proizvodnje usmerjena na tuje trge. Največ, kar 50 % avtomobilskih delov Srbija izvozi v Nemčijo.
Stellantis predstavlja osrednji steber avtomobilske industrije s proizvodnim obratom v Kragujevcu, ki je pričel z delovanje leta 2008. Naložba Stellantisa je znašala preko 1,2 mlrd EUR in predstavlja eno največjih tujih neposrednih naložb v Srbiji.
Poleg glavnega proizvajalca se je razvila obsežna dobaviteljska veriga lokalnih in mednarodnih podjetij, ki proizvajajo komponente in sestavne dele za avtomobilsko industrijo. Ta podjetja zajemajo različne segmente od proizvodnje sedežev in notranjih komponent do električnih sistemov in kovinskih delov. Največji dobaviteljski podjetji sta Siemens VDO in Dräxlmaier Group. Tudi številna druga so vzpostavila proizvodne obrate v različnih delih države.
Skoraj polovica največjih 20 srbskih izvoznikov je proizvajalcev avtomobilskih delov in komponent.
Srbija se vse bolj osredotoča na sektor elektro-mobilnosti.
Tehnološki razvoj v avtomobilski industriji se usmerja k elektro-mobilnosti in sodobnimi pogonskimi sistemi. Stellantis je napovedal naložbe v elektrifikacijo svoje proizvodnje v Kragujevcu, kar bo zahtevalo dodatno usposabljanje delovne sile in prilagoditve proizvodnih procesov.
Razvoj baterijskih sistemov in električnih komponent odpira nova področja za specializacijo lokalnih dobaviteljev.
Po podatkih ITC je srbska avtomobilska industrija v letu 2024 največ izvozila v Nemčijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Francijo in Turčijo. Slovenija je v izvozu zasedla 13. mesto.
Največ izdelkov avtomobilske industrije je Srbija v letu 2024 uvozila iz Nemčije, Češke, Kitajske, Turčije in Francije. Slovenija je v uvozu zasedla 14. mesto.
Agroživilska industrija
Agroživilska industrija v Srbiji predstavlja enega ključnih stebrov nacionalnega gospodarstva, zlasti v segmentih sadjarstva, živinoreje in mlečne proizvodnje.Po podatkih kmetijskega popisa iz leta 2023, je sadjarski sektor pomemben vir dodane vrednosti, saj predstavlja več kot 11 % celotne kmetijske proizvodnje. Srbija je največja proizvajalka sliv v Evropi s preko 72.000 hektarji nasadov. Srbija je tudi vodilna proizvajalka malin. Tu se ponuja izjemen potencial za nadaljnjo rast, zlasti na izvoznih trgih. Vojvodina predstavlja kmetijsko jedro države z najbolj rodovitnimi tlemi in intenzivno kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja največji del žitne proizvodnje. Povprečna letna proizvodnja koruze znaša okoli 7 mio ton, pšenice okoli 3 mio ton, medtem ko je proizvodnja sončnic, soje in drugih tehničnih kultur prav tako pomembna za izvoz in predelavo.
Živinoreja je tradicionalno močna panoga s poudarkom na reji prašičev, goveda in perutnine. Srbija je zgodovinsko znana po kakovostni prašičereji. Govedoreja se osredotoča tako na proizvodnjo mesa kot mleka, pri čemer mlečna industrija predstavlja enega največjih segmentov prehrambne industrije. Perutnina doživlja rast predvsem zaradi povečanega povpraševanja po perutninskem mesu na domačem in mednarodnih trgih.
Ob podpori prostotrgovinskih sporazumov, kot sta CEFTA in brezcarinski izvoz v Rusijo, srbsko sadje in predelani izdelki, kot so sokovi in zamrznjeno sadje, uspešno prodirajo na tuje trge, predvsem v EU. Kljub temu pa obstaja izrazit razkorak med obsegom proizvodnje in kapacitetami za shranjevanje ter predelavo, kar odpira pomembne investicijske priložnosti v razvoju logistične in predelovalne infrastrukture.
V živinoreji in mlečni industriji ostaja učinkovitost proizvodnje izziv, saj analiza Univerze v Novem Sadu kaže na tehnično učinkovitost mlečnih kmetij pri zgolj 58,7 % in ekološko učinkovitost pri 13,1 %. Glavni razlog za to so strukturne slabosti znotraj samih kmetij, kar pomeni, da obstaja velik potencial za izboljšave prek tehnoloških vlaganj, kadrovskega usposabljanja in uvajanja krožnega gospodarstva, zlasti recikliranja hranil, uporabe obnovljivih virov energije in bolj učinkovite rabe vhodnih virov.
Suše in klimatske spremembe vse bolj ogrožajo stabilnost proizvodnje, kar dodatno poudarja nujnost vlaganj v namakalne sisteme in reformo kmetijskega zavarovanja. Ministrstvo za kmetijstvo že načrtuje infrastrukturne ukrepe za namakanje več kot 127.000 hektarjev do konca leta 2026.
Poleg tega se v ospredje postavlja povezovanje med turizmom in lokalnim kmetijstvom, saj raziskave kažejo, da je lokalno nakupovanje živil ekonomsko upravičeno za manjše in srednje velike hotele, če obstaja zanesljiva dobava, ustrezna regulativa in jasna usmeritev trga. To kaže na sinergije med kmetijstvom, turizmom in regionalnim razvojem, kjer lahko dolgoročne partnerske vezi med hotelirji in lokalnimi pridelovalci okrepijo trajnost in konkurenčnost vseh vključenih deležnikov.
Ekološka proizvodnja predstavlja rastočo nišo z velikim potencialom, čeprav je njen delež v celotni proizvodnji še vedno majhen. Razvoj blagovnih znamk in trženjskih strategij je pomemben za povečanje prepoznavnosti srbskih agroživilskih proizvodov na mednarodnih trgih.
Dostop do financiranja za manjše proizvajalce ostaja izziv, zlasti za naložbe v posodobitev opreme in certificiranje proizvodov.
16 specializiranih inštitutov nudi močno podporo proizvajalcem v agroživilskem sektorju, z uporabo tehnološko naprednih metod za proizvodnjo visokokakovostnih, okolju prijaznih proizvodov.
Srbska kmetijska politika zaostaja za praksami razvitih držav EU, saj temelji na kratkoročnih in nepovezanih ukrepih, ki ne omogočajo stabilnosti in dolgoročne naravnanosti proizvajalcev. Vrednostne verige so pretežno usmerjene v pridelavo z nizko dodano vrednostjo.
Kljub temu Srbija izkazuje pomembne razvojne potenciale, tako v tehnološki modernizaciji, izgradnji podporne infrastrukture, kot tudi v večji integraciji lokalne pridelave s turizmom, predelovalno industrijo in izvozno usmerjenimi trgi.
Za trajnostni napredek bo ključno strateško načrtovanje, sistemska podpora države in okrepljeno sodelovanje med kmetijskimi proizvajalci, industrijo in oblikovalci politik.
Obnovljivi viri energije
Trg obnovljivih virov energije v Srbiji se je v zadnjih letih začel dinamično razvijati, čeprav z zamudo v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Sprememba energetske politike je bila posledica evropskih usmeritev, okoljskih pritiskov in potrebe po diverzifikaciji energetskih virov.Trg obnovljivih virov energije v Srbiji doživlja hitro rast in preobrazbo, saj država aktivno prehaja iz fosilnih goriv na trajnostne vire energije.
V letu 2024 je nameščena kapaciteta vetrne in sončne energije narasla za 83 %, kar odraža močno zavezanost k razogljičenju energetskega sektorja. Do leta 2030 si Srbija prizadeva doseči 3,5 GW obnovljivih virov energije, z načrti za povečanje na 11 GW do leta 2040 in 18 GW do leta 2050.
Srbija izkorišča svojo strateško lego na Balkanu in bogate naravne vire, kot sta veter in sonce, da bi postala ključni akter v evropskem zelenem energetskem prehodu. Vzhodna Srbija in Vojvodina ponujata idealne pogoje za velike vetrne elektrarne, medtem ko južni deli države nudijo odlične možnosti za sončne elektrarne. Tuji vlagatelji, kot sta Alcazar Energy in RP Global, so že vložili znatna sredstva v projekte obnovljivih virov energije, kar dodatno spodbuja rast sektorja.
- Podjetje Alcazar Energy je vložilo v projekt Celzijus 1, ki je eden največjih vetrnih parkov na Zahodnem Balkanu, z nameščeno kapaciteto 200 MW.
- Hyundai Engineering in UGT Renewables bosta ob koncu leta 2025 ali v začetku 2026 pričela z gradnjo sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo 1 GW, skupaj s sistemom baterijskega shranjevanja energije.
- Državno podjetje EPS aktivno sodeluje pri širitvi obnovljivih virov energije, saj je zavarovalo nakup električne energije iz prihajajočih vetrnih elektrarn Alibunar s skupno kapaciteto 168 MW. Poleg tega je EPS zaključil gradnjo svojih prvih objektov za obnovljivo energijo: vetrne elektrarne Kostolac in sončne elektrarne Petka, ki bosta skupaj prispevali 76 MW k obnovljivemu portfelju Srbije.
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Viri:
- Factiva
- MBMR (Mavericks Business & Market Research)
- ITC
- LloydsBank
- bne IntelliNews
- SeeNews
- Serbia Energy
Posodobljeno: maj 2025
Poglejte si tudi:
