Srbija

Priložnosti na trgu

Srbsko gospodarstvo je v razvoju in predstavlja velike priložnosti za izvoz in naložbe v najrazličnejših sektorjih:
 
IKT: IKT velja za prednostni sektor srbske vlade. Sektor računalništva v oblaku raste v Srbiji s povprečno 30 % letno stopnjo in predstavlja približno 5 % celotnega IKT trga. Največje priložnosti so v javnem sektorju. Vladna poraba za IKT je usmerjena na področja, kot so e-uprava, e-davki in pravosodni sistem. Projekt e-uprave Srbije bo vključeval tri velike infrastrukturne projekte: e-šole, srbski podatkovni center v oblaku in e-inšpektor.

Farmacija: Srbski farmacevtski trg je eden večjih trgov v regiji Srednje in Vzhodne Evrope. Trg je razmeroma nerazvit in se pogosto sooča s pomanjkanjem zdravil. Srbija ima visoko stopnjo obolevanja za srčno-žilne bolezni, raka, bolezni jeter in cirozo, predvsem zaradi slabe prehrane, visoke stopnje kajenja in drugih nezdravih navad. Največje povpraševanje je po srčno-žilnih zdravilih, antibiotikih in zdravilih za živčni sistem. Hitro raste tudi trg s prehranskimi dopolnili, naravnimi zdravili, pa tudi testi za droge in alkohol.

Medicinska oprema: Srbski trg medicinske opreme raste od 3-5 % letno in naj bi v letu 2020 dosegel vrednost 300 mio EUR. Uvoz predstavlja približno 88 % trga, deloma tudi zaradi izvajanja zdravstvenih reform, ki so povečale povpraševanje po novi opremi.

Gradbeništvo: Srbski trg nepremičnin se osredotoča na pet glavnih področij; poslovne prostore, stanovanjski trg, maloprodajni segment, industrijski segment in hotelski trg. V zadnjih letih je naraščajoči trend tudi gradnja trgovskih centrov. Javni sektor je eden največjih naročnikov gradbenih storitev.

Gospodarstvo

Srbija je država z velikim tržnim potencialom, predvsem zaradi dinamičnega domačega povpraševanja ter odprtosti za trgovanje in tuje investitorje. Gospodarstvo je odvisno od proizvodnje in izvoza, predvsem zaradi tujih naložb.
Srbija je dosegla napredek pri liberalizaciji trgovine, prestrukturiranju podjetij ter privatizaciji, vendar številna velika podjetja, predvsem v energetiki in telekomunikacijah, ostajajo v državni lasti. 

Struktura BDP

V letu 2019 je kmetijski sektor predstavljal  8 % BDP države in zaposloval 16,9 % delovne sile. Srbija ima 6,12 mio ha kmetijskih zemljišč, od katerih jih je 60 % obdelovalnih. Kontinentalno podnebje s hladnimi zimami in vročimi vlažnimi poletji je idealno za intenzivno pridelavo sadja. Pridelujejo predvsem jabolka, grozdje, slive, breskve, hruške in jagode. Sadje pogosto predelujejo v žganje, marmelade, sokove in kompote.

Srbija ima velike količine premoga, svinca, cinka, bakra in zlata, vendar pomanjkanje naložb omejuje rast rudarskega segmenta.

Storitveni sektor predstavlja 49 % srbskega BDP in zaposluje 58 % delovne sile. Delež storitev v BDP se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšal, zmanjševanje se pričakuje tudi v prihodnjih letih.

 
Vir: EIU; Factiva, junij 2020.

 

Industrijski sektor

Tudi industrijski sektor potrebuje posodobitev in tuje naložbe. Industrijski sektor v BDP države prispeva 43 % in zaposluje 25,1 % delovne sile. Med najpomembnejše industrijske panoge spada avtomobilska industrija, ostale pomembne industrijske panoge pa so še strojna, kemična, kovinska, živilska, pohištvena, tekstilna in farmacevtska industrija.

V letu 2019 je industrijska proizvodnja medletno zrasla za 0,3 %. Za leto 2020 je napovedan upad industrijske proizvodnje v višini -5 %, nato pa v letu 2021 ponovna rast v višini 4,8 % in v letu 2022 v višini 2,1 %



Predstavljamo dve gospodarski panogi na srbskem trgu:

• farmacevtsko industrijo in
• avtomobilsko industrijo.

 

Farmacevtska industrija

Srbski farmacevtski trg je srednje velik v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope (CEE). Je večji od Slovenije, vendar manjši od Hrvaške.

Prodaja farmacevtskih izdelkov je v Srbiji v letu 2019 dosegla okoli 1,1 mlrd EUR, kar predstavlja 2,57 % BDP. Na srbskem farmacevtskem trgu prevladuje prodaja zdravil na recept (88 % celotne prodaje), od tega generična zdravila predstavljajo 71 % deleža. Patentirana zdravila predstavljajo 25 %, zdravila brez recepta pa 12 % celotne prodaje.

Srbski republiški sklad za zdravstveno zavarovanje (RFZO) zagotavlja zavarovalcem celotno ali delno povračilo za zdravila, ki so na pozitivnem seznamu povračil. Trenutno seznam povračil vključuje predvsem generična zdravila.

Srbski farmacevtski trg z zdravili oskrbujeta domača proizvodnja in uvoz iz tujih multinacionalk. V državi deluje nekaj velikih lokalnih proizvajalcev generičnih zdravil, kot so Galenika, Hemofarm in Actavis Zdravlje. Tuja podjetja na srbski trg izvažajo svoje portfelje izdelkov ali pa imajo licenčne in trženjske sporazume z lokalnimi akterji.

Roche je največji tuji konkurent na srbskem farmacevtskem trgu, ostali vidnejši ponudniki pa so še Merck, GlaxoSmithKline, Pfizer, Sanofi, Novo Nordisk, Abbot, Janssen-Cilag in AstraZeneca. Približno 70 tujih podjetij ima predstavništva v državi, večina njih pa je članov Združenja tujih proizvajalcev farmacevtskih izdelkov v Srbiji.

Analitiki napovedujejo, da bo prodaja farmacevtskih izdelkov v Srbiji v prihodnjih petih letih beležila zmerno rast in v letu 2023 dosegla 1,6 mlrd EUR ali 2,6 % BDP. Rast prodaje bo podprta z naraščajočimi dohodki gospodinjstev in širitvijo zdravstvenega sektorja, saj se vlada zavezuje k izboljšanju in modernizaciji zdravstvenega sistema s pomočjo mednarodnih organizacij. Vendar bo upadajoče število prebivalstva in zahtevno regulativno okolje zmanjšalo privlačnost Srbije za investicije večnacionalnih farmacevtskih družb v primerjavi z razvitejšimi trgi srednje in vzhodne Evrope.
 
Aktualno dogajanje v panogi:

• Vlada je decembra 2019 povišala plače medicinskim sestram in zdravnikom za 15 % oziroma 10 %.
• Septembra 2019 je nemški proizvajalec farmacevtskih izdelkov Stada napovedal, da bo vložil okoli 20 mio EUR v razvoj srbske enote Hemofarm v letu 2019 in še dodatnih 20 mio EUR v letu 2020.
• Galenika je v prvi polovici leta 2020 medletno povečala prodajo za 8 %. Najstarejši proizvajalec zdravil v Srbiji je tako okrepil položaj drugega največjega konkurenta na trgu. 94,98 % lastnik Galenike je luksemburški Aelius.

Vir: Factiva, julij 2020.

Avtomobilska industrija

Avtomobilska industrija je ena najpomembnejših panog srbskega gospodarstva, saj predstavlja več kot 10 % srbskega izvoza in okrog 14 % vrednosti tujih investicij v državi. V avtomobilski industriji v Srbiji je zaposlenih več kot 60.000 ljudi. Zanimanje za vlaganja v avtomobilsko industrijo Srbije se vsako leto povečuje, pri čemer so vodilna nemška podjetja.

Tuji investitorji so v Srbiji postavili že več kot 110 tovarn v skupni vrednosti 4 mlrd EUR, v njih pa je delo našlo 55.000 delavcev. Vodilni investitor v srbsko avtomobilsko industrijo je FIAT, ki je v proizvodni obrat vložil 940 mio EUR. Tovarna ima zmogljivost več kot 200.000 avtomobilov na leto.

Vrednost tujih investicij v avtomobilski sektor Srbije je v obdobju marec 2019 - marec 2020 znašala 790 mio EUR. Kljub krizi v avtomobilskem sektorju je Srbija najbolj iskana država v regiji za naložbe tujih avtomobilskih podjetij.

Zaradi pandemije korona virusa so bila številna podjetja v avtomobilski industriji primorana zapreti proizvodne obrate in posledično je prišlo do prekinitve svetovne dobavne verige. To ogroža gospodarski razvoj Srbije, saj avtomobilska industrija v državi letno ustvari 3 mlrd EUR. Srbska avtomobilska industrija je v prvih petih mesecih leta 2020 zaradi pandemije zabeležila 50 % zmanjšanje proizvodnje. Zaradi pandemije pa lahko pride do sprememb v strukturi dobavne verige v Evropi, kar bi v Srbijo lahko pritegnilo nove vlagatelje.

Nove naložbe v srbsko avtomobilsko industrijo:

• Japonsko podjetje Toyo Tire Corporation bo avgusta 2020 postavilo temeljni kamen svoje nove tovarne v srbski Inđiji. Investicija v tovarno, ki bo odprla 500 delovnih mest, je vredna okoli 400 mio EUR.
• Nemški proizvajalec avtomobilskih delov Continental namerava do konca leta 2020 v Novem Sadu začeti z gradnjo proizvodnega obrata za inovativne informacijske sisteme za voznike. Sistemi bodo vključevali video prikaze in kamere. Podjetje namerava tudi za 1.500 m² razširiti svoj raziskovalno-razvojni center v Novem Sadu.
• 16. junija 2020 so v Čačku odprli nemško tovarno avtomobilskih delov Vorwerk & Sohn. Vorwerk je v tovarno, ki bo izdelovala dele za avtomobilske znamke Audi, BMW in MINI, investiral 43 mio EUR.
• Kitajsko podjetje ChangzhouXingyuAutomotive Lighting Systems bo februarja 2021 v Nišu odprlo svojo novo tovarno. Investicija je ocenjena na 60 mio EUR. Podjetje bo odprlo 1.000 delovnih mest, izdelke pa bodo izvažali v Nemčijo, Francijo in na Slovaško.
• Irski proizvajalec avtomobilskih sedežev Adient je v Loznici junija 2020 odprl svoj proizvodni obrat. Investicija je znašala 18 mio EUR, v novi tovarni pa bo zaposlenih 1.500 ljudi.
• Nemški Konig Metall je junija 2020 odprl proizvodni obrat v srbski občini Ivanjica.  Konig Metall v Ivanjici bo v začetni fazi zaposlil 120 ljudi, število zaposlenih pa naj bi se postopno povečevalo do 350.
• Nemški Fischer Automotive Systems in avstrijski Schiedel Machinery načrtujeta odprtje tovarn v Jagodini. Na novo bodo odprli 400 delovnih mest, od tega Schiedel 100 delovnih mest, nemško podjetje, ki načrtuje proizvodnjo avtomobilskih izpuhov za BMW, pa 300 novih delovnih mest.
• Južnokorejski proizvajalec avtomobilskih komponent Kyungshin Cablehas je v srbski Smederevski Palanki maja 2020 začel gradnjo tovarne v višini 20 mio EUR. Tovarna bo zaposlovala 700 ljudi, končana bo predvidoma do konca leta 2020.
• Nemški proizvajalec avtomobilskih delov Brose Group je marca 2020 v Pančevu začel gradnjo 120 mio EUR vredne tovarne in razvojnega centra v velikosti 60.000 m². V tovarni bo zaposlenih okoli 1.100 ljudi, odprli pa naj bi jo januarja 2021.
• Južnokorejsko podjetje Kyungshin Cables je aprila 2020 začelo z gradnjo tovarne v Smederevski Palanki v osrednji Srbiji. V tovarni bodo proizvajali elektronske komponente za avtomobilsko industrijo, zaposlili pa bodo 1.000 delavcev. Nova tovarna bo proizvajala dele za akumulatorje električnih vozil in bo zgrajena v enem letu. Naložba Kyungshin Cables je vredna več kot 20 mio EUR.

  

Vir: Factiva, julij 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje