Srbija

Gospodarske panoge Srbije

Gospodarstvo

Srbija je država z velikim tržnim potencialom, predvsem zaradi dinamičnega domačega povpraševanja ter odprtosti za trgovanje in tuje investitorje. Gospodarstvo je odvisno od proizvodnje in izvoza, predvsem zaradi tujih naložb.
Srbija je dosegla napredek pri liberalizaciji trgovine, prestrukturiranju podjetij ter privatizaciji, vendar številna velika podjetja, predvsem v energetiki in telekomunikacijah, ostajajo v državni lasti.
Srbija je dosegla določen napredek na poti k članstvu v EU in pridobila status kandidatke marca 2012. Januarja 2014 so se srbski pogovori o pristopu k EU uradno odprli in od decembra 2017 je Srbija odprla 12 pogajalskih poglavij, med drugim tudi o zunanji trgovini.

 

Struktura BDP

V letu 2018 je kmetijski sektor predstavljal 7 % BDP države in zaposloval 19 % delovne sile. Srbija ima 6,12 mio ha kmetijskih zemljišč, od katerih jih je 60 % obdelovalnih. Kontinentalno podnebje s hladnimi zimami in vročimi vlažnimi poletji je idealno za intenzivno pridelavo sadja. Pridelujejo predvsem jabolka, grozdje, slive, breskve, hruške in jagode. Sadje pogosto predelujejo v žganje, marmelade, sokove in kompote.

Srbija ima velike količine premoga, svinca, cinka, bakra in zlata, vendar pomanjkanje naložb omejuje rast rudarskega segmenta.

Storitveni sektor predstavlja 50 % srbskega BDP in zaposluje 57 % delovne sile. Delež storitev v BDP se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšal, zmanjševanje se pričakuje tudi v prihodnjih letih.

 
Vir: EIU; Factiva, april 2019.

 

Industrijski sektor

Tudi industrijski sektor potrebuje posodobitev in tuje naložbe. Industrijski sektor v BDP države prispeva 43 % in zaposluje 24 % delovne sile. Med najpomembnejše industrijske panoge spada avtomobilska industrija, ostale pomembne industrijske panoge pa so še strojna, kemična, kovinska, živilska, pohištvena, tekstilna in farmacevtska industrija.

V letu 2018 je industrijska proizvodnja zrasla za 2,9 %. V prihodnjih treh letih analitiki napovedujejo pozitivno rast industrijske proizvodnje in sicer v letu 2019 2,4 %, v letu 2020 0,7 % in v letu 2021 3,5 %.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na srbskem trgu:

 

Energetika - obnovljivi viri energije


Energetika je eden najpomembnejših sektorjev srbskega gospodarstva, ki ustvari približno 10 % nacionalnega BDP. V letu 2017 je Srbija proizvedla 38.821 GWH bruto električne energije, od tega največ iz termoelektrarn.

Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je ena od prednostnih nalog srbske vlade že zadnjih nekaj let. Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije (NREAP) je bil v Srbiji objavljen leta 2013 in je določil cilj 27 % obnovljivih virov energije v končni porabi energije do leta 2020. Od tega naj bi 37 % porabili za električno energijo, 30 % za ogrevanje in 10 % za prevoz. Srbija je v letu 2017 proizvedla približno 15 % energije iz obnovljivih virov, od tega največ, kar 59 % iz biomase, 40 % pa iz vodnih virov.

Srbija namerava do leta 2020 dodati približno 1.092 MW novih proizvodnih zmogljivosti obnovljivih virov energije, od tega 500 MW vetrnih kapacitet, kar zahteva investicije v višini približno 2,3 mlrd EUR.

Leta 2016 je vlada odobrila dekret o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in so-proizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE). Shema podpore je bila spremenjena junija 2017. Nove sheme podpore Srbija načrtuje v letu 2020. Vlada razmišlja, da bi za spodbude za razvoj projektov obnovljive energije uvedla model dražbe, ki bi zamenjal sistem odkupnih cen (Feed In Tariffs). Srbija pričakuje, da bo imela v letu 2020 nameščenih kapacitet za obnovljive vire energije v višini 600 MW. Srbija ima trenutno nameščenih kapacitet za obnovljivo energijo v višini 150 MW, do konca leta 2018 jih bo dodala še dodatnih 200 MW. V letu 2018 država načrtuje dodatnih 42 MW vetrnih kapacitet v vetrnem parku Alibunar, 105 MW iz vetrne elektrarne Kovačica in okoli 100 MW iz vetrne elektrarne Čibuk.


Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije v Srbiji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Privredno društvo Hidroelektrane Đerdap d.o.o. 100,53
Panonske termoelektrane-toplane d.o.o. 94,95
Statkraft Western Balkans d.o.o. 9,52
Alpiq Energija RS d.o.o. n/a
ČEZ Srbija d.o.o. n/a
Energowind d.o.o. n/a
Moravske Hidroelektrane d.o.o. n/a

 

Vir: Factiva, oktober 2018.


Avtomobilska industrija

Avtomobilska industrija je ena najpomembnejših panog srbskega gospodarstva, saj predstavlja več kot 10 % srbskega izvoza in okrog 14 % vrednosti tujih investicij v državi. V avtomobilski industriji je v Srbiji zaposlenih več kot 40.000 ljudi.
 
Zgodovina srbske avtomobilske industrije sega v konec tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je za razvoj industrije obstajal velik lokalni interes in je tovarna Zastava izdelala svoj prvi avtomobil pod licenco družbe Fiat. Zahvaljujoč visokokakovostni proizvodnji je Srbija kasneje postala proizvodna lokacija za Mercedes, Opel, Ford in druge proizvajalce. Politične razmere v devetdesetih letih in razpad Jugoslavije so zmanjšali proizvodnjo in tuji kapital. Situacija v industriji se je začela spreminjati po letu 2000 in leta 2009 je srbsko avtomobilsko industrijo že sestavljalo šest družb za proizvodnjo motornih vozil in okoli 70 dobaviteljev avtomobilskih komponent.
 
Danes je srbska avtomobilska industrija v razcvetu. Enostavnost poslovanja in ugodni pogoji privabljajo v državo številne mednarodne investitorje. Približno 60 podjetij iz Evrope, ZDA in Azije je v srbsko avtomobilsko industrijo investiralo skupno že okoli 2 mlrd EUR in ustvarilo približno 30.000 novih delovnih mest. Eden največjih investitorjev v srbsko avtomobilsko industrijo je Fiat,oziroma FCA (Fiat Chrysler Automobile). Družba proizvede več kot 100.000 vozil na leto in jih izvaža na trge ZDA in EU. Najbolj priljubljeno področje za tuje investicije pa je proizvodnja motornih komponent, zavornih plošč in bobnov. Od leta 2005 so mnoga podjetja vstopila na srbski trg motornih komponent, njihove investicije pa so hitro povečale vrednost tega sektorja.
 
Poleg tujih investicij pa se stalno povečuje tudi število domačih podjetij v sektorju. Razlogi za pozitivni razvoj sektorja so odlična geografska lega, pa tudi dobri izvozni pogoji. Država ima sklenjene sporazume o prosti trgovini z EU in CEFTA. Izvoz srbske avtomobilske industrije je usmerjen predvsem v EU, na trge nekdanje Jugoslavije in v Rusijo, kamor Srbija izvozi 31 % avtomobilskih izdelkov.
 
Polovica vseh podjetij, ki poslujejo v avtomobilski industriji v Srbiji, je velikih. Srednje velika podjetja predstavljajo približno 38 %, mala pa le 14 % industrije. Dve tretjini teh podjetij ima lokalne lastnike. Med mednarodnimi investitorji so najbolj aktivna slovenska, nemška in francoska podjetja.
 
Zanimanje investitorjev za avtomobilsko industrijo v Srbiji se hitro povečuje. Tudi vlada podpira razvoj industrije in si prizadeva, da bi pritegnila čim več investitorjev. Avtomobilska industrija bo zato zagotovo tudi v prihodnjih letih ostala ključni sektor srbskega gospodarstva.

Največa podjetja na področju proizvodnje avtomobilov v Srbiji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Mercedes-Benz Srbija i Crna Gora d.o.o. 72,62
Korporacija fabrika automobila Priboj a.d. 13,19
Društvo sa ograničenom odgovornošću za proizvodnju i promet privrednih vozila Zastava Kamioni Kragujevac 3,64
Društvo za promet putničkih automobila i rezevnih delova Zastava Automobili Kragujevac-u restrukturiranju a.d. n/a
Gosa FSO AD n/a
Ikarbus AD n/a


Največja podjetja na področju proizvodnje avtomobilskih delov v Srbiji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Tigar Tyres D.O.O. 262,62
Industrija motora Rakovica a.d. 7,38
Preduzeće za proizvodnju hidrauličkih uređaja i sistema PPT-Hidraulika a.d. 5,23
Koncern Petar Drapšin fabrika cilindarskih Sklopova-M d.o.o. 1,95
Društvo za proizvodnju i promet auto delova Zastava Auto Delovi, Knić -u stečaju d.o.o. 1,39
Koncern Petar Drapšin Mladenovac a.d. 0,90
Preduzeće za proizvodnju delova za hidrauliku PPT Delovi a.d. 0,27
 


Vir: Factiva, oktober 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje