Srbija

Prodaja v Srbijo

 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Srbski potrošniki so po gospodarski krizi, ki je negativno vplivala na kupno moč prebivalstva, postali zelo previdni glede porabe denarja. Kupujejo le izdelke, ki jih potrebujejo in le redko tudi izdelke, ki si jih želijo. 

Srbski potrošniki običajno dajejo prednost lokalnim izdelkom, sledijo pa jim izdelki iz Nemčije in drugih držav EU. V zadnjih letih potrošniki kažejo vedno večje zanimanje za visoko kakovostno hrano in sveže izdelke. Srbsko ministrstvo za kmetijstvo in varstvo okolja je v letu 2017 uvedlo oznako "Srbska kakovost - Srpski Kvalitet", ki naj bi veljala predvsem za mesni sektor. Oznaka zagotavlja potrošnikom lokalno poreklo in zagotovilo, da je hrana brez gensko spremenjenih organizmov.
 

Tržne poti, distribucija

Srbski maloprodajni trg je relativno majhen. Na njem deluje nekaj regionalnih in velikih mednarodnih konkurentov. Maloprodajne marže v Srbiji so zaradi pomanjkanja konkurence velikih trgovskih verig skoraj desetkrat večje kot v drugih državah Balkanske regije. Posledično ima Srbija zelo visoke cene hrane in drugih izdelkov široke porabe.

Prodaja v trgovskih verigah z živili se je v Srbiji v letu 2019 povečala za 12 % in dosegla vrednost 3,2 mlrd EUR. Po napovedih se bo prodaja v trgovskih verigah z živili v prihodnjih petih letih povečevala po 7 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 4,4 mlrd EUR. Največjo rast je v letu 2019 dosegel segment diskontnih trgovin, saj se je predvsem zaradi širitve trgovske diskontne verige Lidl, prodaja v tem segmentu lani povečala za 161 %. Največji konkurent med trgovskimi verigami z živili na srbskem trgu je Delhaize Serbia, ki je imel v letu 2019 30 % tržni delež.

Spletna prodaja se je v Srbiji v letu 2019 povečala za 19 % in dosegla 380 mio EUR. Po napovedih naj bi spletna prodaja v Srbiji v prihodnjih petih letih rasla po 17 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 830 mio EUR. Največji spletni ponudnik na trgu je Tehnomanija doo, ki je imel v letu 2019 9 % tržni delež, sledita pa mu CT Retail in Win Win.

 
Glavne trgovske verige v Srbiji so:
 
  • Ahold Delhaize: Maxi, Tempo, Shop & Go
  • Schwarz: Lidl
  • Metro: Metro Cash & Carry
  • Aman: Aman in Aman More
  • Agrokor: Ideja, Super Idea, Roda, Velpro
  • DIS: DIS in DIS Cash & Carry
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

V Srbiji obstaja visoka stopnja plačilnega tveganja, zato se je priporočljivo dogovoriti za avans ali uporabiti nepreklicni akreditiv oziroma bančno garancijo. Velika uveljavljena podjetja lahko zahtevajo tudi plačilo na odprt račun, v tem primeru je smiselno zavarovati terjatve (na primer preko SID - Prve kreditne zavarovalnice ali preko faktoring podjetij).
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Srbijo na 46. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.

V Srbiji prevladujeta cestni in železniški transport. Železniška mreža v Srbiji je povezana s številnimi sosednjimi državami, deloma zaradi železniških prog, ki so bile postavljene še v času avstro-ogrskega imperija. V naslednjih nekaj letih je za obnovo srbskih železniških in avtocestnih omrežij predvidenih več mlrd EUR. V načrtu je prestrukturiranje železnice v državni lasti, posodobitve, obnova in novogradnja železniških in avtocestnih omrežij ter nakup novih transportnih sredstev. Večino finančnih sredstev bo Srbija dobila s posojili mednarodnih finančnih ustanov, vključno z EBRD, EIB in Svetovno banko. Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski predsednik Hashim Thaci sta februarja 2020 podpisala sporazum o ponovnem zagonu železniškega prometa in dokončanju gradnje projekta avtoceste Beograd-Priština.
 
Segment letalskega transporta je za Srbijo manj pomemben. Medtem ko sta železniška in delno cestna infrastruktura v zadnjih letih privabile številne naložbe, pa letalski transportni segment za investitorje ni preveč zanimiv. Čeprav ima Srbija skupaj 26 letališč, jih ima le 10 od njih tlakovane steze. Od teh 10 letališč pa sta le dve primerni za mednarodni zračni prevoz. To sta letališči v Beogradu in Nišu. Predstavniki Srbije, Kosova, ZDA in Lufthansa Group so 20. januarja 2020 podpisali sporazum o ponovni vzpostavitvi zračne povezave med Srbijo in Kosovom. Novi sporazum bo znova odprl letalsko pot med Beogradom in Prištino, ki je bila zaprta vse od leta 1998.


Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 
 
Posodobljeno oktober 2020.

_