Srbija

Gospodarska politika vlade

Vladna politika se še naprej osredotoča na reforme, katerih cilj je pospeševanje gospodarske rasti. Pri tem je prednostna naloga vlade nadaljnje vlaganje v gradnjo cestne in železniške infrastrukture. Vlada je še naprej zavezana padajočemu razmerju javnega dolga do BDP, povečanju javnih naložb v infrastrukturo in privatizaciji državnih podjetij.

Članstvo Srbije v Evropski uniji (EU) je eden glavnih uradnih političnih ciljev Srbije. Predsednik Evropskega sveta, Charles Michel, je 19.5.2022 obiskal Beograd in ponovno potrdil zavezanost EU k pristopnim pogajanjem Srbije. Pri tem je poudaril nujnost nadaljevanja reform na področju pravne države in izboljšanja razmer v medijskem sektorju.
Ob njegovem obisku je bil podpisan tudi sporazum, ki bo omogočil finančno pomoč srbskim raziskovalcem in start-up podjetjem v višini 84,5 mio EUR. EU bo za projekt namenila 41,5 mio EUR, Svetovna banka pa 43 mio EUR. Projekt Srbije za pospeševanje inovacij in podjetništva se bo izvajal v sodelovanju s Srbskim znanstvenim skladom in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in tehnološki razvoj.
 
Vir: EIU; Factiva, maj 2022. 
 
 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Srbski potrošniki so zelo previdni glede porabe denarja. Kupujejo le izdelke, ki jih potrebujejo in le redko tudi izdelke, ki si jih želijo. 

Srbski potrošniki običajno dajejo prednost lokalnim izdelkom, sledijo pa jim izdelki iz Nemčije in drugih držav EU. V zadnjih letih potrošniki kažejo vedno večje zanimanje za visoko kakovostno hrano in sveže izdelke. Srbsko ministrstvo za kmetijstvo in varstvo okolja je v letu 2017 uvedlo oznako "Srbska kakovost - Srpski Kvalitet", ki naj bi veljala predvsem za mesni sektor. Oznaka zagotavlja potrošnikom lokalno poreklo in zagotovilo, da je hrana brez gensko spremenjenih organizmov.

 

Tržne poti, distribucija

Srbski maloprodajni trg je relativno majhen. Na njem deluje nekaj regionalnih in velikih mednarodnih konkurentov. Maloprodajne marže v Srbiji so zaradi pomanjkanja konkurence velikih trgovskih verig skoraj desetkrat večje kot v drugih državah Balkanske regije. Posledično ima Srbija zelo visoke cene hrane in drugih izdelkov široke porabe.

Sodobne trgovine z živili so v letu 2021 beležile 5 % rast prodaje, ki je dosegla 393 mlrd RSD ali približno 3,34 mlrd EUR. Delhaize Serbia je največji konkurent v segmentu, z 29 % tržnim deležem v letu 2021. Po napovedih analitikov se bo prodaja v sodobnih trgovinah z živili v prihodnjih 5 letih povečevala po 7 % povprečni letni stopnji (oziroma 4 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 549 mlrd RSD ali približno 4,66 mlrd EUR.

Največji konkurenti v segmentu sodobnih trgovin z živili
 

• Delhaize Serbia d.o.o.
• Mercator-S d.o.o.
• Lidl Srbija KD
• Aman d.o.o.
• Univerexport d.o.o.
• DIS d.o.o.
• Gomex d.o.o.

Tradicionalne trgovine z živili so v letu 2021 v Srbiji beležile 2 % rast prodaje, ki je dosegla 391 mlrd RSD ali približno 3,32 mlrd EUR. Futura Plus doo je največji konkurent v tem močno fragmentiranem segmentu, s 3 % tržnim deležem v letu 2021. Po napovedih analitikov bo ta segment v prihodnjih 5 letih beležil 3 % povprečno letno rast prodaje (oziroma 0,2 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegel vrednost 454 mlrd RSD ali približno 3,86 mlrd EUR.

Največji konkurenti v segmentu tradicionalnih trgovin z živili
 

• Futura Plus doo  
• Hleb i Kifle doo
• Klas doo    
• Matijevic doo   
• Neoplanta ad  
• Tim 99 doo   

 

Spletna prodaja v Srbiji

Spletna maloprodaja se je v Srbiji v letu 2021 povečala za 16 % in dosegla vrednost 71,1 mlrd RSD ali približno 604 mio EUR.

Največji tržni delež imajo trgovci, ki svoje izdelke prodajajo preko spletnih tržnic. Njihov tržni delež je v letu 2021 znašal 14 %.

Spletna trgovina je v Srbiji v letu 2021 še naprej pridobivala vrednostni delež. Čeprav rast ni bila tako visoka kot leta 2020, ko se je vrednost prodaje povečala za več kot tretjino, je v letu 2021 še vedno dosegla dvomestno rast vrednosti.

Srbski potrošniki radi podpirajo lokalna podjetja, saj so lokalna podjetja veliko bolj prilagodljiva glede možnosti plačila. Srbski potrošniki so še vedno zadržani glede plačil prek spleta, zato se velik del lokalne spletne prodaje plača z gotovino ob dostavi.

Glavni dejavnik, ki omogoča rast spletne trgovine, je naraščajoče število Srbov, ki imajo dostop do interneta v svojih domovih. Ker se bančni sistem vedno bolj razvija, ima tudi vedno več ljudi plačilne kartice, ki jim omogočajo nakupovanje blaga in storitev prek spleta. Najbolj priljubljeni izdelki, ki jih Srbi kupujejo na spletu, so oblačila in obutev. Sledijo živilski izdelki in zabavna elektronika. Vrednost spletne prodaje je v Srbiji, v primerjavi s fizičnimi prodajalnami, še vedno precej nizka.

Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja v Srbiji v prihodnjih 5 letih rasla po 22 % povprečni letni stopnji (oziroma 19 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2026 dosegla vrednost 193 mlrd RSD ali približno 1,64 mlrd EUR.

Spletni ponudniki v Srbiji: 
 

• Amazon.com Inc  
• CT Retail doo    
• Studio Moderna doo
• Sve za kucu doo   
• Tehnomanija doo   
• Win Win doo     

 
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.   
 

Javna naročila

• portal javnih naročil v Srbiji

 

Sejmi

• sejmi v Beogradu
• baza sejmov - izvozno okno

 

Plačevanje

V Srbiji obstaja visoka stopnja plačilnega tveganja, zato se je priporočljivo dogovoriti za avans ali uporabiti nepreklicni akreditiv oziroma bančno garancijo. Velika uveljavljena podjetja lahko zahtevajo tudi plačilo na odprt račun, v tem primeru je smiselno zavarovati terjatve (na primer preko SID - Prve kreditne zavarovalnice ali preko faktoring podjetij).
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

V Srbiji prevladujeta cestni in železniški transport. Železniška mreža v Srbiji je povezana s številnimi sosednjimi državami, deloma zaradi železniških prog, ki so bile postavljene še v času avstro-ogrskega imperija. V naslednjih nekaj letih je za obnovo srbskih železniških in avtocestnih omrežij predvidenih več mlrd EUR. V načrtu je prestrukturiranje železnice v državni lasti, posodobitve, obnova in novogradnja železniških in avtocestnih omrežij ter nakup novih transportnih sredstev. Večino finančnih sredstev bo Srbija dobila s posojili mednarodnih finančnih ustanov, vključno z EBRD, EIB in Svetovno banko. Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski predsednik Hashim Thaci sta februarja 2020 podpisala sporazum o ponovnem zagonu železniškega prometa in dokončanju gradnje projekta avtoceste Beograd-Priština.
 
Segment letalskega transporta je za Srbijo manj pomemben. Medtem ko sta železniška in delno cestna infrastruktura v zadnjih letih privabile številne naložbe, pa letalski transportni segment za investitorje ni preveč zanimiv. Čeprav ima Srbija skupaj 26 letališč, jih ima le 10 od njih tlakovane steze. Od teh 10 letališč pa sta le dve primerni za mednarodni zračni prevoz. To sta letališči v Beogradu in Nišu. Predstavniki Srbije, Kosova, ZDA in Lufthansa Group so 20. januarja 2020 podpisali sporazum o ponovni vzpostavitvi zračne povezave med Srbijo in Kosovom. Novi sporazum je znova odprl letalsko pot med Beogradom in Prištino, ki je bila zaprta vse od leta 1998.


Več:

• Mednarodni transport – izvozno okno

 

Poslovni imeniki in koristne povezave:

• b2b-serbia.com - srbski poslovni imenik
• expatserbia - srbski poslovni imenik
• srb.bizdirlib.com - srbski poslovni imenik
• biznisdirektorijum.rs - srbski poslovni imenik
• serbianyellowpages.com- srbske rumene strani
• ekapija.com - spletni portal srbskih podjetij, javnih naročil, poslovnih informacij

 

Druge koristne povezave:

• Razvojna agencija Srbije (RAS)
• Privredna komora Srbije
• Vlada Republike Srbije
• Ministarstvo privrede Republike Srbije
• Uprava carina
• Poreska uprava
• Narodna banka Srbije
• Republički zavod za statistiku
• Institut za standardizaciju Srbije
• Agencija za privredne registre 

Posodobljeno maj 2022.

_