Srbija 
Prodaja v Srbijo
Gospodarska politika vlade
Regionalna gospodarska integracija je med najpomembnejšimi cilji vlade, medtem ko je olajševanje trgovine ena najpomembnejših tekočih reform v Srbiji.Srbska vlada namerava sprejeti načrt naložb v energetski sektor z opredeljenimi prioritetami, izdatki in projekti, ki bi jih lahko izvedli v naslednjih 2 do 5 letih. Tako naj bi Srbija ??ne le stabilizirala oskrbo z gorivom na domačem trgu, ampak bi prispevala tudi k reševanju še vedno perečega vprašanja energetske stabilnosti regije.
Polnopravno članstvo v EU ostaja ena ključnih prioritet srbske zunanje politike in strateških ciljev.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Srbski potrošniki so zelo previdni glede porabe denarja. Kupujejo le izdelke, ki jih potrebujejo in le redko tudi izdelke, ki si jih želijo.Srbski potrošniki običajno dajejo prednost lokalnim izdelkom, sledijo pa jim izdelki iz Nemčije in drugih držav EU. V zadnjih letih potrošniki kažejo vedno večje zanimanje za visoko kakovostno hrano in sveže izdelke. Srbsko ministrstvo za kmetijstvo in varstvo okolja je v letu 2017 uvedlo oznako "Srbska kakovost - Srpski Kvalitet", ki naj bi veljala predvsem za mesni sektor. Oznaka zagotavlja potrošnikom lokalno poreklo in zagotovilo, da je hrana brez gensko spremenjenih organizmov.
Tržne poti, distribucija
Po podatkih Euromonitorja, dosega maloprodajni promet na srbskem trgu približno 5,5 mlrd EUR letno, kar predstavlja precej majhen trg.Maloprodajne verige v Srbiji so v zadnjih letih igrale veliko vlogo pri prestrukturiranju maloprodajnega segmenta, saj so bile državne maloprodajne dejavnosti privatizirane in kasneje prevzete s strani večjih tujih podjetij. To je vodilo do ustanovitve več velikih trgovcev na drobno v Srbiji in obtožb o monopolnem obnašanju.
Zaradi omejene konkurence na srbskem maloprodajnem trgu, so maloprodajne marže v Srbiji skoraj desetkrat višje kot v drugih državah balkanske regije. Posledično ima Srbija zelo visoke cene hrane in drugih potrošniških izdelkov.
Na srbskem maloprodajnem trgu delujejo lokalne, regionalne, ter dobro uveljavljene tuje trgovske mreže, ki obvladujejo približno 80 % maloprodajnega trga.
Srbski maloprodajni trg si večinoma delita belgijska trgovska veriga Delhaize (lastnica trgovskih verig Maxi in Tempo) in hrvaški Agrocor (lastnik trgovskih verig Idea, Roda in Mercator).
Druge mednarodne trgovske verige v Srbiji vključujejo nemški Metro in grški Super Vero. Nemški Lidl je v letu 2017 odprl 15 maloprodajnih trgovin.
Med lokalne trgovske verige, ki predstavljajo približno 20 % srbskega trga, sodijo Dis, Univerexport in Gomex.
Majhne lokalne trgovine predstavljajo velik delež distribucijskega sektorja. Živilski sektor vključuje od 20.000 do 30.000 prodajnih mest. Cene v teh trgovinah so pogosto nižje od cen v supermarketih. Po vsej državi je tudi veliko odprtih uličnih tržnic.
Glavne verige supermarketov v Srbiji
- Ahold Delhaize (Maxi, Tempo, Shop & Go)
- Schwarz (Lidl)
- Metro (Metro Cash & Carry)
- Aman (Aman, Aman Plus)
- Agrokor (Idea, Idea Super, Roda, Velpro)
- DIS (DIS, DIS Cash & Carry)
Trgovskih centrov z ne-živili je v državi razmeroma malo. V prihodnjih letih je v tem segmentu napovedana velika rast, hkrati z razcvetom hipermarketov. Trenutno sta najbolj zastopana sektorja konfekcije in dodatkov, napovedana pa je tudi rast maloprodaje izdelkov za prosti čas, lepote in predvsem izdelkov za dom in DIY (naredi si sam).
Spletna prodaja v Srbiji
Elektronsko poslovanje postaja v Srbiji vse bolj priljubljena oblika nakupa blaga in storitev. Število uporabnikov interneta v državi narašča iz dneva v dan.
Spletna prodaja v Srbiji hitro raste. V letu 2014 je preko spleta kupovalo manj kot -15 % prebivalcev, leta 2021 pa že 70 %.
Velik razmah spletne prodaje je bil med pandemijo Covid-19, zaradi ukrepov socialne distanciranja, zapor in drugih dejavnikov, specifičnih za pandemijo. V tem času se je po podatkih srbskega ministrstva za trgovino, turizem in telekomunikacije, spletna prodaja v Srbiji povečala za več kot 200 % v segmentu hrane, za skoraj 100 % v segmentu tekstila ter za 50 % v segmentu računalnikov in tehničnih naprav.
Srbija na področju spletne prodaje še vedno zaostaja za zahodno-evropskimi državami, kjer je lani v povprečju več kot 90 % prebivalstva kupilo vsaj en izdelek na leto prek spleta.
V primerjavi z globalnimi spletnimi nakupovalnimi preferencami, kjer večina spletnih potrošnikov kupuje knjige, filme in video igre (60 %), v Srbiji večina uporabnikov kupuje oblačila in športne izdelke (52 %).
Prihodki na srbskem trgu e-trgovine so leta 2022 dosegli 897 mio EUR.
Po napovedih naj bi trg v prihodnjih 2 letih rasel po 21,19 % povprečni letni stopnji ter v letu 2025 dosegel vrednost 1,5 mlrd EUR.
Največ prihodkov v srbski spletni prodaji ustvarijo kitajski spletni ponudniki.
Največji konkurent na srbskem trgu e-trgovine je Gigatron.rs, ki je v letu 2021 ustvaril 42 mio EUR prihodkov. Sledita mu Tehnomanija.rs z 38 mio EUR prihodkov ter zara.com z 19 mio EUR prihodkov. Prve tri najboljše spletne trgovine skupaj ustvarijo 20 % spletnih prihodkov v Srbiji.
Največji spletni ponudniki v Srbiji po prihodkih
- Gigatron.rs
- Tehnomanija.rs
- Zara.com
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
V Srbiji se uporabljajo vsi običajni mednarodni načini plačila; nakazila, inkaso, čeki, plačilne kartice in akreditivi.Večji uvozniki redno prejemajo blago na podlagi kratkoročnega, tri-mesečnega dobaviteljskega kredita.
V Srbiji obstaja visoka stopnja plačilnega tveganja, zato se je priporočljivo dogovoriti za avans ali uporabiti nepreklicni akreditiv oziroma bančno garancijo.
Agencija za poslovne registre zagotavlja podatke o računovodskih izkazih in storitve v zvezi s plačilno sposobnostjo.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
V Srbiji prevladujeta cestni in železniški transport. Železniška mreža v Srbiji je povezana s številnimi sosednjimi državami, deloma zaradi železniških prog, ki so bile postavljene še v času avstro-ogrskega imperija. V naslednjih nekaj letih je za obnovo srbskih železniških in avtocestnih omrežij predvidenih več mlrd EUR. V načrtu je prestrukturiranje železnice v državni lasti, posodobitve, obnova in novogradnja železniških in avtocestnih omrežij ter nakup novih transportnih sredstev. Večino finančnih sredstev bo Srbija dobila s posojili mednarodnih finančnih ustanov, vključno z EBRD, EIB in Svetovno banko.Medtem ko sta železniška in delno cestna infrastruktura v zadnjih letih privabile številne naložbe, pa letalski transportni segment za investitorje ni preveč zanimiv. Čeprav ima Srbija skupaj 26 letališč, jih ima le 10 od njih tlakovane steze. Od teh 10 letališč pa sta le dve primerni za mednarodni zračni prevoz. To sta letališči v Beogradu in Nišu.
Predstavniki Srbije, Kosova, ZDA in Lufthansa Group so 20. januarja 2020 podpisali sporazum o ponovni vzpostavitvi zračne povezave med Srbijo in Kosovom. Novi sporazum je znova odprl letalsko pot med Beogradom in Prištino, ki je bila zaprta vse od leta 1998.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- b2b-serbia.com - srbski poslovni imenik
- expatserbia - srbski poslovni imenik
- srb.bizdirlib.com - srbski poslovni imenik
- biznisdirektorijum.rs - srbski poslovni imenik
- ekapija.com - spletni portal srbskih podjetij, javnih naročil, poslovnih informacij
Druge koristne povezave:
- Razvojna agencija Srbije (RAS)
- Privredna komora Srbije
- Vlada Republike Srbije
- Ministarstvo privrede Republike Srbije
- Uprava carina
- Poreska uprava
- Narodna banka Srbije
- Republički zavod za statistiku
- Institut za standardizaciju Srbije
- Agencija za privredne registre
Viri: Factiva, EIU, Euromonitor International
Posodobljeno julij 2023.
Poglejte si tudi:
- Predstavitev države
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi
