Srbija

Prodaja v Srbijo

 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Srbski potrošniki so po gospodarski krizi, ki je negativno vplivala na kupno moč prebivalstva, postali zelo previdni glede porabe denarja. Kupujejo le izdelke, ki jih potrebujejo in le redko tudi izdelke, ki si jih želijo. V letu 2017 je srbski potrošnik porabil povprečno 238 EUR na mesec za hrano in higienske izdelke, kar je 79 EUR manj od evropskega povprečja.

Srbski potrošniki običajno dajejo prednost lokalnim izdelkom, sledijo pa jim izdelki v Nemčije in drugih držav EU. V zadnjih letih potrošniki kažejo vedno večje zanimanje za visoko kakovostno hrano in sveže izdelke. Srbsko ministrstvo za kmetijstvo in varstvo okolja je v letu 2017 uvedlo oznako "Srbska kakovost - Srpski Kvalitet", ki naj bi veljala predvsem za mesni sektor. Oznaka zagotavlja potrošnikom lokalno poreklo in zagotovilo, da je hrana brez gensko spremenjenih organizmov.
 

Tržne poti, distribucija

Srbski maloprodajni trg je v letu 2017 ustvaril 5,5 mlrd EUR prihodkov. Na njem deluje veliko tujih trgovskih verig, predvsem regionalnih konkurentov, pa tudi nekatere mednarodne verige, kot je belgijska Delhaize. Tuje trgovske verige imajo več kot 80 % tržni delež v maloprodaji.
Srbski maloprodajni trg je večinoma razdeljen med belgijsko skupino Delhaize in hrvaškim Agrokorjem, druge mednarodne trgovske verige pa imajo manjše tržne deleže. Lokalne maloprodajne verige predstavljajo le okoli 20 % srbskega trga maloprodajnega trga. Mednje spadajo Dis, Univerexport in Gomex.
 
Glavne trgovske verige v Srbiji so:
 
  • Ahold Delhaize: Maxi, Tempo, Shop & Go
  • Schwarz: Lidl
  • Metro: Metro Cash & Carry
  • Aman: Aman in Aman More
  • Agrokor: Ideja, Super Idea, Roda, Velpro
  • DIS: DIS in DIS Cash & Carry
 
Spletni maloprodajni trg je v Srbiji v letu 2018 ustvaril 282 mio EUR prihodkov. Po napovedih analitikov naj bi v prihodnjih petih letih rasel po 10,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2022 dosegel vrednost 387 mio EUR. Pri spletnem nakupovanju je plačilo po dostavi še vedno najbolj uveljavljena praksa, čeprav se vse bolj uporabljajo tudi spletna plačila. Srbski spletni potrošnik opravi nakupe običajno preko računalnika, le 4 % pa preko pametnega telefona.

Najbolj donosen segment spletne maloprodaje v Srbiji je segment potrošne elektronike, ki je v letu 2018 ustvaril 130,9 mio EUR prihodkov. Najbolj priljubljene tuje spletne trgovine v Srbiji so Amazon, eBay in Alibaba, od domačih pa CT Retail, Win Win in Tehnomanija.
 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2017)
EKO Serbia a.d. 228,18
AD - Grupa Zastava Vozila Kragujevac 5,96
Društvo za trg. i inžen. Gorenje GTI d.o.o. 4,28
JKP Gradske tržnice Kragujevac 1,53
Grupa Univerexport-Trgopromet AD n/a
Inex Buducnost AD n/a
KupiMe d.o.o. n/a
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

V Srbiji obstaja visoka stopnja plačilnega tveganja, zato se je priporočljivo dogovoriti za avans ali uporabiti nepreklicni akreditiv oziroma bančno garancijo. Velika uveljavljena podjetja lahko zahtevajo tudi plačilo na odprt račun, v tem primeru je smiselno zavarovati terjatve (na primer preko SID - Prve kreditne zavarovalnice ali preko faktoring podjetij).
 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport

Svetovni gospodarski forum (WEF) uvršča Srbijo na 42. mesto z vidika razvitosti infrastrukture in logističnih storitev.

V Srbiji prevladujeta cestni in železniški transport. Železniška mreža v Srbiji je povezana s številnimi srbskimi sosednjimi državami, deloma zaradi železniških prog, ki so bile postavljene še v času avstro-ogrskega imperija. V naslednjih 3-5 letih je za obnovo srbskih železniških in avtocestnih omrežij predvidenih več mlrd EUR. V načrtu je prestrukturiranje železnice v državni lasti, posodobitve, obnova in novogradnja železniških in avtocestnih omrežij, ter nakup novih voznih sredstev. Večino sredstev bo Srbija dobila s posojili mednarodnih finančnih ustanov, vključno z EBRD, EIB in Svetovno banko.
 
Segment letalskega transporta je za Srbijo manj pomemben. Medtem ko sta železniška in delno cestna infrastruktura v zadnjih letih privabile številne naložbe, pa letalski transportni segment za investitorje ni preveč zanimiv. Čeprav ima Srbija skupaj 26 letališč, jih ima le 10 od njih tlakovane steze. Od teh 10 letališč pa sta le dve primerni za mednarodni zračni prevoz. To sta letališči v Beogradu in Nišu.

Tržna segmentacija za leto 2017
 
Segment Odstotek
Cestni transport 49,6 %
Železniški transport 32,9 %
Rečni transport 7,2 %
Transport po cevovodih 10,4 %
 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 
 
Posodobljeno februar 2019.