Srbija

Svetovalec v Srbiji

 

Kontaktne osebe  
Dejan Vladić, ekonomski svetovalec Veleposlaništvo Republike Slovenije Beograd
 
mag. Danijela Fišakov, predsednica Slovenski poslovni klub v Beogradu
 


 

Predstavitev ekonomskega svetovalca


Gospodarski odnosi Slovenije s Srbijo so zelo dobri. Srbija je najpomembnejša trgovinska partnerica iz območja JV Evrope.

Srbska vlada v zadnjih letih dosega zavidljive makroekonomske rezultate - največjo rast BDP v regiji, nizko stopnjo brezposelnosti, privablja največ tujih neposrednih investicij v regiji, ohranja stabilen tečaj nacionalne valute, izvaja in planira vrsto infrastrukturnih projektov ter nenazadnje izvaja strukturne reforme v korist izboljšanja poslovnega okolja.

Blagovna menjava: ohranja dolgoročni trend rasti. V letu 2018 je dosegla vrednost 1,53 mlrd EUR (povečanje za 13,7 % glede na leto 2017). Slovenski izvoz v Srbijo je v letu 2018 dosegel vrednost 900,9 mio EUR (7 % povečanje glede na 2017), uvoz pa 626,6 mio EUR (25,1 % povečanje glede na 2017).

Neposredne naložbe: Srbija je v okviru vladnega dokumenta Mednarodni izzivi 2019-2020, ki predstavlja izvedbeni načrt aktivnosti za spodbujanje tujih neposrednih naložb, uvrščena med prioritetne države. Je druga največja prejemnica slovenskih neposrednih naložb (takoj za Hrvaško), ki so usmerjene v vse sektorje gospodarstva.

Poslovne priložnosti: obstajajo na področju varovanja okolja, digitalizacije, prometne in energetske infrastrukture, energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, kmetijstva.

Srbski trg je tradicionalni trg za slovenska podjetja, poznavanje jezika in poslovnih navad je splošno dobro poznano slovenskim podjetnikom. Kljub temu se velja pred vstopom na srbski trg temeljito pripraviti, kot to velja tudi za netradicionalne trge. Kot vsako tržišče, je tudi srbsko po svoje specifično, tako po zakonodajnem okviru, (ne)lojalni konkurenci v posameznih gospodarskih panogah, poslovni etiki, administrativnih ovirah in oceni tveganj. Enako kot na drugih tržiščih je zelo pomembna izbira kredibilnega poslovnega partnerja oz. distributerja, izvajanje direktnega ali posrednega nadzora nad poslovnimi aktivnostmi.

Srbija je po velikosti tržišča, ustvarjenem BDP, številu prebivalstva, infrastrukturnih (mednarodnih) povezavah, prisotnosti tujih podjetij nedvomno najpomembnejša v regiji in za mnoga podjetja predstavlja izhodišče tudi za nadaljnji prodor v ostale države regije.

Slovenija, slovenski izdelki in slovenska podjetja ohranjajo visoko pozitivno prepoznavnost v Srbiji – so močna znamka, ki jo v Srbiji povezujejo z visoko kvaliteto in inovativnostjo.

V Srbiji je registriranih okoli 1500 podjetij s slovenskim kapitalom in povezovanje z njimi lahko predstavlja pomembno točko za dodatno informiranje ob vstopu na trg. Veleposlaništvo in poslovni klub lahko dodatno pripomoreta pri pripravi na vstop na trg ter tudi kasneje ob reševanju izzivov.

Po Srbiji je razvejana mreža brezcarinskih con (uvoz in izvoz neocarinjen, oprostitev plačila davka na dobiček), logističnih centrov, industrijskih con, zelo bogata je tudi ponudba poslovnih prostorov. Vlada Srbije znatno podpira vstop tujih vlagateljev na trg, tako finančno kot administrativno. Cena delovne sile in vladne spodbude na delovno mesto so bile močan faktor privabljanja tujih investicij. Pritiski na rast cen delovne sile ter transformacija subvencij v smeri doseganja višje dodane vrednosti (in ne več zgolj zniževanju brezposelnosti preko delovno intenzivne industrije) bodo v bodoče morda zaustavili nadaljnjo rast investicij oz. bo morda prišlo do odliva tujega kapitala.

Srbija pospešeno gradi cestno, železniško in letališko infrastrukturo v vse smeri. V roku enega leta naj bi bila zaključena hitra železniška povezava od Beograda do Novega Sada (hitrost vlaka okoli 200km/h), v naslednjih 5 letih pa celo do Budimpešte na Madžarskem. Logistika in transport tako postajata vse pomembnejši panogi v Srbiji, ki povezuje pristanišče Pirej z vzhodno Evropo, gradi se avtocestna povezava proti BiH in Črni Gori ter Bolgariji, preko Srbije je končan tudi krak plinovoda Turški tok, ki z ruskim plinom povezuje Bolgarijo in Madžarsko, poleg modernega beograjskega letališča ima Srbija tudi mednarodni letališči v Nišu, Kraljevu, planiran je razvoj letališč v Jagodini, Užicah Kruševcu.

 

Lokacija in kontaktni podatki

Veleposlaništvo Republike Slovenije Beograd
Ekonomski svetovalec:
Dejan Vladić, minister svetovalec

Dositejeva ulica 41, 11000 Beograd, Srbija

T: +381 11 303 84 76
E: dejan.vladic@gov.si