Evropa je ujeta v kitajsko odvisnost od redkih zemeljskih elementov

 

Kaj so redki zemeljski elementi in zakaj so ključni?

Redki zemeljski elementi (REE) so skupina 17 kemijsko sorodnih kovin z magnetnimi, luminiscenčnimi in elektrokemijskimi lastnostmi.

Nepogrešljivi so za energetski prehod in ključni v številnih industrijskih panogah, od proizvodnje električnih vozil in vetrnih turbin, do obrambnih sistemov in elektronike.
 

 

Kitajska obvladuje globalno verigo REE

Kitajska vlada je med letoma 2010 in 2019 v sektor REE vložila skoraj 10 mlrd USD, s posebnim poudarkom na predelavi in končnih izdelkih.
Do leta 2019 je Kitajska obvladovala že 85 % do 90 % globalnih zmogljivosti rafiniranja REE.

Kitajska ima prevladujoč položaj v celotni verigi REE, od rudarjenja, ločevanja in predelave do proizvodnje magnetov.

Kitajska predstavlja:
 

• 70 % globalnega rudarjenja REE,
• 90 % ločevanja in predelave,
• 93 % proizvodnje magnetov.

Kitajska prednost temelji na kombinaciji državne strategije, bogatih nahajališč in nižjih stroškov.
 

• Leta 2020 je kitajska vlada ustanovila tudi borze REE v Ganzhouju in Notranji Mongoliji, kjer leži tudi največje nahajališče na svetu – Bayan Obo – z več kot 40 mio ton zalog.
• Poleg tega si je Kitajska zagotovila konkurenčno stroškovno prednost zaradi milejših okoljskih predpisov, kar ji je omogočilo hitro širitev proizvodnje in cenovni pritisk na mednarodne konkurenco.
• Centralizacija sektorja v državno podjetje China Rare Earth Group leta 2021 je dodatno okrepila njen nadzor.

 

Izvozne omejitve

Aprila 2025 je Kitajska kot odgovor na ameriške carine uvedla izvozne omejitve za 7 težkih REE ter z njimi povezanih kovin in magnetov. Oktobra so sledili še strožji ukrepi, ki zahtevajo posebna dovoljenja za izvoz izdelkov, ki vsebujejo kitajske REE ali so izdelani s kitajsko tehnologijo.

Že leta 2010 je Kitajska drastično zmanjšala izvozne kvote, kar je Evropo prvič opozorilo, da REE niso le tržno, temveč tudi strateško vprašanje.

Evropa je pri REE, ki so ključni za prehodne tehnologije skoraj povsem odvisna od Kitajske.
Evropa je v celoti odvisna od Kitajske pri težkih REE in 85 % pri lahkih.

Dolgi dobavni roki, nasprotovanje odpiranju novih rudnikov in pomanjkanje predelovalne infrastrukture pomenijo, da bo Evropa verjetno še desetletja ostala odvisna od kitajskih redkih zemelj.
 

EU sprejema ukrepe za odpravo vrzeli v odvisnosti

• Evropska komisija je leta 2008 uvedla pobudo za surovine in opozorila, da je EU zelo odvisna od uvoza visokotehnoloških kovin, kot so kobalt, platina, redke zemlje in titan. Pobuda je postavila temelje za zagotavljanje trajnostnega in zanesljivega dostopa do neenergetskih surovin, ki so bistvene za evropsko industrijsko bazo. Njen pomen se je le še povečal, saj so evropski zeleni, digitalni in obrambni prehodi znatno povečali povpraševanje po kritičnih surovinah, medtem ko globalne dobavne verige ostajajo zelo koncentrirane in izpostavljene motnjam.

• Po uvedbi pobude je več članic EU razvilo nacionalne strategije za minerale. Nemčija je na primer leta 2011 sklenila sporazum o surovinah z Mongolijo in leta 2012 partnerstvo s Kazahstanom, kar nemškim podjetjem omogoča raziskovanje in rudarjenje redkih kovin.

• Pobuda je odgovorna tudi za izvajanje Evropskega zakona o kritičnih surovinah iz leta 2024 (CRMA), ki določa, da bi moralo biti do leta 2030 40 % predelave v celotni dobavni verigi strateških surovin domače. Nadalje podrobno določa, da ne sme več kot 65 % letnih potreb EU po posamezni strateški surovini prihajati iz ene same tretje države, da bi odpravili tveganja prekomerne koncentracije.

• Evropska komisija je leta 2020 ustanovila tudi Evropsko zavezništvo za surovine (ERMA), da bi okrepila odpornost in avtonomijo evropskih vrednostnih verig redkih zemelj in magnetov. ERMA je opredelila približno 1,7 mlrd EUR potencialnih naložbenih potreb, zlasti v pridobivanje redkih zemelj, rafiniranje in proizvodnjo trajnih magnetov. To naj bi do leta 2030 pokrilo 20 % povpraševanja v EU.

• Najnovejši korak EU k neodvisnosti je bila uvedba akcijskega načrta RESourceEU, sprejetega decembra 2025. Akcijski načrt bo podpiral strateške projekte in druge ustrezne projekte, ki bodo do leta 2029 zmanjšali odvisnost za do -50 % v vrednostnih verigah baterij, redkih zemelj in obrambnih surovin, glede na njihov strateški pomen za energetski in digitalni prehod ter obrambno varnost.

 

Bodo rešitve, ki jih išče EU, dovolj za odpravo kitajske odvisnosti od REE?

Po podatkih GlobalData je v Evropi trenutno 10 rudnikov REE v fazi raziskovanja, od tega 4 v Turčiji, 3 na Finskem, 2 na Norveškem in 1 na Švedskem.
Vendar so še vedno v fazi geoloških ocen in zgodnjih raziskovalnih del. Tem projektom manjkajo določeni viri in so več let oddaljeni od morebitne odločitve o razvoju.
Le 2 projekta (eden v Turčiji in eden na Švedskem) sta v fazi izvedljivosti, oba pa se soočata z okoljskimi in upravnimi ovirami.

V Evropi trenutno delujeta le 2 obrata za predelavo kovin REE. To sta tovarna magnetov podjetja Neo Performance v Estoniji in predelovalni obrat Solvay v La Rochelleu v Franciji.
 

• Estonski obrat Neo Performance deluje od septembra 2025. Iz sklada EU za pravični prehod je prejel nepovratna sredstva v višini 18,7 mio EUR. Začetna zmogljivost je 2.000 metričnih ton na leto, podjetje pa načrtuje, da bo obrat sčasoma proizvedel več kot 5.000 metričnih ton.
• Solvay je edini obrat zunaj Kitajske, ki lahko predela vseh 17 REE, a z zmogljivostjo, ki predstavlja le 1,5 % kitajske proizvodnje. Solvay načrtuje, da bo do leta 2030 zagotovil 30 % evropskih potreb po predelanih REE za magnete.

Recikliranje magnetov naj bi prav tako pomagalo zapolniti vrzel v oskrbi in zmanjšati evropsko odvisnost od Kitajske, vendar je ta praksa v Evropi še relativno nova.
Največji obrat v Nemčiji je začel s proizvodnjo maja 2024, v Franciji pa bo letos začel delovati obrat za recikliranje in rafiniranje podjetja Caremag SAS.

Evropa bo z več sodelovanja, državne podpore in naložb do leta 2035 verjetno zmanjšala odvisnost od Kitajske, a popolna neodvisnost na področju REE za zdaj ostaja nedosegljiv cilj.

Kitajska bo verjetno v bližnji prihodnosti ohranila osrednjo vlogo v svetovni dobavni verigi redkih zemelj, zlasti pri predelavi in proizvodnji magnetov. Njena prednost namreč ni le v dostopu do virov, temveč tudi v desetletjih nakopičenega tehničnega znanja, obsega in integriranih industrij, ki jih je izjemno težko hitro ponoviti.


Viri:

• Factiva
• MarketLine
• GlobalData
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju panoge Stroji in naprave

Poslovno okolje Kitajske


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.