Kako daleč je Evropa pri zeleni industrijski transformaciji

 

Evropski industrijski zeleni dogovor (Clean Industrial Deal)

Evropska komisija je februarja 2025 predstavila Evropski industrijski zeleni dogovor (Clean Industrial Deal), strateški načrt za pospešitev industrijske transformacije, ki združuje razogljičenje in konkurenčnost.

Gre za enega najpomembnejših industrijskih dokumentov desetletja, saj določa pogoje za razvoj evropske čiste industrije, investicijske spodbude ter položaj EU v globalni tekmi za tehnologije prihodnosti.

Podatki raziskovalnega centra Bruegel razkrivajo, kje Evropa stoji danes in kje se odpirajo nove priložnosti za podjetja.
 

 

EU ohranja nevtralno trgovinsko bilanco v čisti tehnologiji

Na področju čistih tehnologij je EU trenutno v razmeroma nevtralnem položaju, saj sta vrednosti uvoza in izvoza sta skoraj izenačeni.

Vsak mesec EU izvozi za približno 5 do 6 mlrd EUR zelenih tehnologij, pri čemer prevladujejo električna vozila, uvozi pa jih za približno 6 mlrd EUR.

Glavni trgovinski partnerici ostajata Kitajska in ZDA. Medtem ko iz Kitajske EU uvaža večinoma baterije in sončne panele (katerih uvoz se je po energetski krizi stabiliziral pri 1 mlrd EUR mesečno), ima EU z ZDA pozitiven saldo, predvsem po zaslugi močnega izvoza evropskih električnih vozil.
 

Največ investicij je v proizvodnjo baterij

Investicije v proizvodnjo čistih tehnologij v EU strmo rastejo. Za evropske dobavitelje materialov, komponent in industrijske opreme to pomeni izjemno rast povpraševanja.

Od januarja 2021 je bilo v proizvodnjo baterij investiranih več kot 36 mlrd EUR. V začetku leta 2021 je EU beležil za 500 mio EUR četrtletnih investicij, do konca leta 2024 pa se je ta znesek povzpel na skoraj 3,5 mlrd EUR.

Nemčija ima največje število proizvodnih obratov, sledita ji Španija in Italija. Poljska in Madžarska pa sta postali evropski velesili v proizvodnji baterijskih celic.

Poljska ima največjo operativno zmogljivost, predvsem zaradi LG-jeve tovarne pri Vroclavu (86 GWh). Madžarska hitro dohiteva z investicijami Samsung SDI, SK Group, CATL in Eve Energy, ki bodo državo postavile na vrh EU po zmogljivosti, ko bodo novi obrati dokončani.
 

Težka industrija: Od pilotnih projektov do komercializacije

Največji izziv ostaja razogljičenje sektorjev, kot sta proizvodnja jekla in cementa. Tu so tehnologije, kot sta uporaba čistega vodika (H-DRI) in zajemanje ogljika (CCUS), večinoma še v fazi pilotnih projektov.

Za evropska podjetja to predstavlja priložnost za tehnološki preboj. Cilj je, da bi te rešitve do leta 2030 postale komercialno dostopne.

Trenutno so tovrstni projekti skoncentrirani predvsem v zahodni Evropi in v bližini industrijskih grozdov, kot je Porurje v Nemčiji.
 

Sektor toplotnih črpalk je največji zaposlovalec

Prehod na zeleno industrijo močno vpliva tudi na zaposlovanje.

Sektor toplotnih črpalk je trenutno največji zaposlovalec na področju čistih tehnologij v Evropi, saj neposredno ali posredno zaposluje več kot 400.000 ljudi.

Sledi mu sektor sončne energije z več kot 346.000 delovnimi mesti.

Skupno število zelenih delovnih mest v EU je že leta 2021 preseglo 2 milijona, trendi pa kažejo na nadaljnjo rast, zlasti v proizvodnem delu oskrbovalnih verig.
 

 

Prihodnost je v elektrifikaciji

Da bi dosegla podnebne cilje, bo morala EU močno povečati delež elektrike v končni porabi energije. Trenutno ta znaša le 21 %, po napovedih Evropske komisije pa bi moral do leta 2030 narasti na 33 % in do leta 2040 na 51 %. To pomeni obsežno transformacijo ogrevanja domov, prometa in industrijskih procesov, kar odpira vrata ponudnikom rešitev za energetsko učinkovitost in elektrifikacijo.

Nasvet za izvoznike: Spremljanje podatkov o Clean Industrial Dealu bo ključno za pravočasno prilagoditev izvoznih strategij, saj bodo novi standardi in spodbude EU močno krojili povpraševanje na notranjem trgu.


Viri:

• Factiva
• Bruegel - Papers, Briefs and Contributions
• Foto: iStock

 
 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Kitajska prevzema vodilno vlogo pri zelenem prehodu



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal