Nova japonska vlada postavlja farmacijo v središče gospodarskega razvoja
Vlada obljublja več podpore inovativnim zdravilom in medicinskim napravam
Nova vlada Japonske vidi farmacevtsko industrijo in medicinske naprave kot ključni motor nacionalnega gospodarstva, zato bo okrepila podporo za hitrejši prihod novih terapij na trg.Vlada bo spodbudila praktično uporabo inovativnih produktov. Poudarja tudi dvojno vlogo industrije kot naložbe v rast in kot kriznega upravljanja, ter obljublja nadaljnjo proračunsko podporo in razvoj sistemov za učinkovitejšo uporabo zdravstvenih podatkov, s ciljem ustvariti spodbudno okolje za inovacije.
Industrija pritiska na reformo cen zdravil
Medtem ko se razprave o reformi cen zdravil za proračunsko leto 2026 zaostrujejo, so industrijski predstavniki osredotočili zahteve prav na to področje.
Zveza farmacevtskih proizvajalcev Japonske (FPMAJ) je znova pozvala k enotnemu zvišanju cen zdravil v sistemu nacionalnega zdravstvenega zavarovanja (NHI) za približno 5 %, kar bi odražalo 2-letno inflacijo in rast plač.
Prav tako je zahtevala prilagojen cenovni okvir za različne kategorije zdravil, ohranjanje cen za inovativne izdelke, ustavitev širjenja sistema ocenjevanja stroškovne učinkovitosti (CEA) ter odpravo neupravičenih mehanizmov ponovne določitve cen.
Za izdelke z dolgega seznama in generična zdravila je FPMAJ predlagala revizijo cen po blagovnih znamkah glede na dejanske tržne cene ter okrepila zahteve po podpornih pravilih za ključna zdravila.
FPMAJ vlado tudi poziva, naj nadaljuje ukrepe fiskalne podpore za zagotovitev stabilne oskrbe z zdravili, ter poziva k razveljavitvi sprememb cen.
Glede reforme zdravstvenega zavarovanja nasprotuje prenagljeni izključitvi zdravil na recept, podobnih tistim, ki se izdajajo brez recepta, iz kritja.
Japonska zveza farmacevtskih proizvajalcev (JPMA) je opozorila, da Japonska potrebuje bolj predvidljiv cenovni sistem, ki bi ustvaril privlačnejše tržno okolje. JPMA meni, da je treba uvesti mehanizme, ki upoštevajo tako inflacijo kot vrednost inovacij, saj naj bi japonski farmacevtski trg v zadnjem desetletju rasel povprečno le 0,4 % na leto. Pri tem je izpostavila potrebo po novem okvirju, ki bi ustrezno ocenil inovativnost novih terapij, in preprosto pravilo, po katerem cene inovativnih zdravil med patenti ne bi padale.
Hans Klemm, japonski predstavnik Pharmaceutical Research and Manufacturers of America (PhRMA) je dejal, da so cene novih zdravil, ki so bile na Japonskem uvedene leta 2013, nižje kot v ZDA, Franciji, Nemčiji in Združenem kraljestvu, enako velja za izdelke, uvedene leta 2023, pri čemer se razlika še povečuje.
Takahiko Iwaya, japonski predsednik Evropske federacije farmacevtskih industrij (EFPIA), je opozoril, da bi podjetja lahko odlašala z lansiranjem novih zdravil na Japonskem, da bi preprečila pritisk na znižanje cen v ZDA. Pozval je k izključitvi patentno zaščitenih zdravil iz popravkov cen, ponovnemu pregledu pravila o ponovni določitvi cen glede širitve trga.
Pregled japonskega farmacevtskega trga
Po oceni Mordor Intelligence naj bi japonski farmacevtski trg v letu 2025 dosegel vrednost 86,3 mlrd USD ali približno 79,7 mlrd EUR.
Do leta 2030 naj bi trg rasel s povprečno letno stopnjo 1,5 % in dosegel vrednost 93 mlrd USD ali približno 85,9 mlrd EUR.
Staranje prebivalstva, naraščajoče povpraševanje po onkologiji in pospešeni prehod na biosimilarije oblikujejo konkurenčno okolje ter odpirajo nova področja rasti.
Pospešena odobritev imunoonkoloških terapij, javne spodbude za uporabo biosimilarijev in hitra digitalizacija zdravstva, povečujejo prihodkovne priložnosti, čeprav vlada omejuje rast z reformami cen zdravil.
20 % letna rast spletnih lekarn odpira nove poti dostopa do zdravil, tudi v oddaljenih podeželskih predelih.
Povečana vlaganja v raziskave in razvoj kažejo na ponovni poudarek na inovativnih produktih, ki jih podpirajo naložbe skupnega kapitala, namenjene premostitvi nedavnega zaostanka pri odobritvi zdravil.
Blagovna menjava Slovenije in Japonske v farmacevtski industriji
Farmacevtski izdelki predstavljajo največji delež slovenskega izvoza na Japonsko.
Slovenija je v letu 2024 na Japonsko izvozila za 23,86 mio EUR izdelkov farmacevtske industrije, kar je predstavljalo 22 % celotnega izvoza Slovenije na Japonsko. Izvoz v letu 2024 je bil za -35,7 % nižji od leta 2023, ko je dosegel 36.112 EUR.
Vrednost blagovne menjave farmacevtskih izdelkov (Slovenija-Japonska; v 1.000 EUR)
Viri:
- Factiva
- Pharma Japan
- Mordor Intelligence
- Statistični urad RS
Preberite še:
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.
