Energetika in obnovljivi viri energije

 

Energetika in obnovljivi viri energije po državah

Globalni trendi

Prihodnost za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) v svetu se zdi svetla, saj vse več držav razglaša cilje "zelene energije" in ponuja finančne spodbude za naložbe na tem trgu. Močna dvomestna rast OVE je bila opažena v večjih azijskih gospodarstvih, kot sta Kitajska in Južna Koreja. Tudi EU je močno spodbujala države članice, da povečajo porabo energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo EU 2009/28/EC. Cilj EU, ki izhaja iz te direktive je, da bi morale države članice do leta 2020 doseči porabo energije iz OVE v višini 20 %.
 
Glede na to, da je električna energija iz obnovljivih virov splošna dobrina (razlikuje se le glede na vir in morebitne dodatne storitve, ki jih ponujajo ponudniki), so udeleženci na trgu prisiljeni tekmovati le s ceno, morda s ponudbo dodatnih storitev, da bi pritegnili nove tekmece. To ustvarja še posebej konkurenčno okolje, ki ga še dodatno krepijo visoki fiksni stroški povezani z gradnjo obratov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Kljub temu, da navadno ni nobenih vhodnih stroškov za OVE (veter, sončna svetloba, geotermalna toplota), poceni je tudi obratovanje generatorjev, so lahko stroški izgradnje infrastrukture OVE visoki. Na primer, priključitev na omrežje je lahko drago, saj so najboljša mesta za elektrarne na OVE pogosto daleč od urbanih območjih (na primer na pobočjih ali v odročnih puščavah). Poleg tega mnogi obrati za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov delujejo le občasno, na primer, ko piha veter ali sije sonce, v primeru vetrnih turbin in sončnih kolektorjev. To se kaže v državah / podjetjih, ki morajo ob padcu proizvodnje električne energije iz OVE ohranjati tradicionalne elektrarne v pripravljenosti.
 
Glavni dobavitelji v tej industriji so proizvajalci opreme za elektrarne (npr. vetrnih turbin in sončnih kolektorjev) in podjetja za izgradnjo infrastrukture. Ti dobavitelji načrtujejo, testirajo, proizvajajo in nudijo podporne storitve pri delovanju in vzdrževanju opreme za proizvodnjo električne energije. Običajno so to velika, a maloštevilna podjetja kot npr. Siemens in Vesta, ki zaradi svoje specializiranosti običajno povečujejo moč dobaviteljev. Vendar pa v vlogi kupcev energetske opreme prav tako nastopajo velika podjetja z veliko finančno in pogajalsko močjo.
 
V tej industriji se pričakuje zelo visoka kakovost opreme, kupci zahtevajo najbolj učinkovito in zanesljivo opremo, ki je na voljo, da bi zagotovili nadzor nad stroški in najvišje donose svojih naložb. Posledično to povečuje pogajalsko moč dobaviteljev opreme, saj so igralci pripravljeni nositi višje stroške za visoko kakovostno opremo in materiale. Mnogi igralci, ki prodajajo električno energijo končnim uporabnikom, so vertikalno integrirani. Vendar pa je malo verjetno, čeprav ne nemogoče, da bi se igralci integrirali nazaj na področje delovanja dobaviteljev opreme. Na splošno je moč dobaviteljev ocenjena kot zmerna.
 
Najbolj neposredni nadomestek za OVE je energija iz alternativnih virov, kot so jedrske elektrarne ali elektrarne na fosilna goriva, kot so nafta, plin in premog. Čeprav je elektrika vedno enaka ne glede na to, kako se proizvede, se lahko kupci odločajo med prednostmi obnovljivih in neobnovljivih virov energije in pri tem upoštevajo vprašanja vpliva na okolje, dolgoročne varnosti preskrbe z energijo in ceno. Tehnologije obnovljivih virov energije še niso dozorele do te mere, da bi lahko v celoti nadomestile klasične načine proizvodnje, vendar pa imajo v mnogih državah pomembno vlogo v strukturi proizvodnje energije, ki prispeva k energetski varnosti in neodvisnosti.
 
Vse večje zavedanje o podnebnih spremembah, kot tudi več odmevnih okoljskih katastrof v zadnjem času (razlitje nafte v Mehiškem zalivu l. 2010, jedrska nesreča v Fukušimi l. 2011), je privedlo do naraščajočega pritiska na vse več vlad za odmik od fosilnih goriv in jedrske energije na OVE. Neobnovljivi viri energije sicer ostajajo primarni vir energije za veliko večino držav po vsem svetu, vendar ostaja vprašanje ali je to res cenejša alternativa, saj se skriti stroški kot so škode in tveganja za zdravje okolja, ne odražajo v cenah električne energije. Poleg tega je cena fosilnih goriv odvisna od zunanjih pritiskov in dogodkov, kar ima za posledico nepredvidljiva nihanja v ceni, predvsem nafte in plina.
 
Substitut za OVE je tudi lastna proizvodnja. Vedno več hiš in podjetij namešča opremo za ustvarjanje svoje lastne električne energije. Bodisi da gre za sončne kolektorje ali majhne vetrne turbine, je cilj zmanjšanje odvisnosti od obstoječih javno gospodarskih družb. Čeprav lahko traja več let, preden se investicija v lastno proizvodnjo elektrike poplača, je potem, ko je dosežen ta prag, to veliko bolj stroškovno učinkovit nadomestek kot nakup energije od obstoječih dobaviteljev. Trenutno obstaja relativno majhno število takih podjetij in domov, zato la-ta ne predstavljajo velike grožnje za obstoječe dobavitelje električne energije. Je pa verjetno, da lastna proizvodnja postane grožnja v prihodnosti, ko bo tehnologija napredovala in bodo sončne celice ter vetrne turbine postale vedno bolj dostopne. Na splošno je nevarnost substitutov ocenjena kot zmerna.
 
Zdrave stopnje rasti, velik potencial in velikodušne subvencije v nekaterih državah zagotavljajo privlačno okolje za vstop v to panogo. Toda obstajajo tudi velike ovire, ki lahko preprečijo novim ponudnikom uspešen vstop v panogo. Ena izmed njih je ekonomija obsega. Proizvodnja dovolj velike količine energije iz obnovljivih virov, ki bi bila donosna, je lahko za nove udeležence težavna, še posebej, ker je trenutna tehnologija še vedno precej neučinkovita. Trenutno je potreben velik finančni vložek za zagotovitev donosnega portfelja zmogljivosti za pridobivanje elektrike iz OVE.
 
Prisotnost velikih vertikalno integriranih podjetij, ki sodelujejo v različnih fazah proizvodnje, distribucije in prodaje, otežuje vstop novim tekmecem. Poleg tega je lahko tržna struktura v posameznih državah taka, da novi udeleženci preprosto ne smejo vstopiti na trg ali pa se morajo soočiti z velikimi administrativnimi ovirami, zlasti v državah, ki nimajo liberaliziranih energetskih trgov. Na Kitajskem npr. država v celoti nadzoruje energetiko, v Indoneziji pa ima podjetje v državni lasti Perusahaan Listrik Negara monopol nad distribucijo električne energije v državi. Tako poslovno okolje praktično odpravlja možnost za nove udeležence za vstop na trg, čeprav lahko obstoječi veliki operaterji, ki delujejo na neobnovljivih sektorjih, razširijo svoje delovanje tudi na področje OVE.
 
Po drugi strani pa na liberaliziranih trgih, kjer lahko končni uporabniki sami izbirajo svoje dobavitelje, lahko novi udeleženci vstopijo na trg kot ponudniki izključno "zelene" energije. Pri javnih podjetjih, ki nameravajo kupovati električno energijo od tretjih dobaviteljev in delujejo zgolj kot trgovci na drobno, vstopne ovire vključujejo potrebo po iskanju primernih in zanesljivih dobaviteljev. Prav tako so lahko prenosne zmogljivosti omejene z velikostjo in geografskim dosegom domačega elektroenergetskega omrežja. Poleg tega je včasih opaziti, da kupci redko zamenjajo ponudnika, tudi če je to mogoče. Tudi to odvrača nove ponudnike. Kjer liberalizacija trga še ni dovolj napredovala, je težko ali povsem nemogoče, da nekateri končni uporabniki zamenjajo ponudnika storitev. Na splošno je možnost vstopa novih konkurentov na trg ocenjena kot zmerna.
 
Veliko število tekmecev na trgu OVE povečuje rivalstvo, saj lahko veliki igralci tekmujejo s pozicije moči. Večja podjetja lahko izkoriščajo ekonomijo obsega, več vlagajo v gradnjo blagovne znamke in oglaševanje ter se lahko bolj odločno odzovejo na kakršnekoli zaznane grožnje zoper njihov tržni delež. Širitev zmogljivosti na področju OVE je precej zahtevna, novi obrati so dragi, izgradnja zahteva veliko časa. Ozka grla v dobavni verigi otežujejo prizadevanja vlad za okrepitev kapacitet OVE, kar zopet povečuje stopnjo rivalstva.
 
Poleg tega veliko proizvajalcev energije iz OVE (vetrna in solarna polja) ne obratuje z optimalno kapaciteto zaradi odvisnosti od specifičnih vremenskih pogojev. Vetrne turbine npr. v povprečju mirujejo dve tretjini operativnega časa. Jezovi hidroelektrarn so dovzetni za sušne razmere. Večina podjetij, ki deluje na trgu OVE ohranja kombinacijo različnih energetskih virov, obnovljivih in neobnovljivih. Podobnost igralcev tudi pomaga ohranjati rivalstvo na zmerni ravni, saj lahko podjetja bolje predvidevajo ukrepe in vedenje tekmecev. Kljub temu pa trajna rast vrednosti trga OVE in pozitivne napovedi za prihodnost pomagata zmanjševati rivalstvo v tej panogi. Stopnja rivalstva v panogi je ocenjena kot zmerna.

 

 

Veliko večjih gospodarstev ima za cilj zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za boj proti podnebnim spremembam. Povečanje deleža OVE v strukturi proizvodnje električne energije je eden od načinov za doseganje teh ciljev. Vrednost svetovnega trga OVE je v obdobju 2011-2015 beležila močno rast, saj si vedno več držav postavlja ambiciozne "zelene" energetske cilje in vzpostavitev konkretnih načrtov za dosego teh ciljev. Napovedi v obdobju 2015-2020 kažejo močno rast obsega OVE, nameščene zmogljivosti OVE še naprej naraščajo.
 
Svetovna proizvodnja električne energije iz OVE je v letu 2015 dosegla skupne prihodke v višini 542,5 mlrd EUR, skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2011–2015 pa je znašala 7,9 %. Za primerjavo, v tem obdobju sta azijsko-pacifiška regija in ZDA dosegli 14,9 % in 3,8 % CAGR ter dosegli vrednost 223,9 in 52,6 mlrd EUR v letu 2015. Količinsko je svetovna proizvodnja električne energije iz OVE v obdobju 2011-2015 rasla s skupno letno stopnjo rasti (CAGR) 3 % in dosegla skupno 4.991,5 TWh v letu 2015.
 
Po napovedih naj bi v svetu v letu 2020 iz OVE proizvedli za 832,6 mlrd EUR elektrike, kar je 59 % več kot leta 2015. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) za obdobje 2015–2020 pa znaša 9,7 %.
 
V letu 2020 naj bi v svetu proizvedli 6.399,8 TWh električne energije, kar je 28,2 % več kot leta 2015. Za obdobje 2015–2020 je napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) 5,1 %.
 
 
Tržna segmentacija OVE v svetu glede na vir za leto 2015 (v odstotkih)

Hidroenergija 68,9 %
Vetrna energija 16,3 %
Biomasa in odpadki 9,0 %
Sončna, plimovanje in valovanje 4,5 %
Geotermalna energija 1,3 %
 

Tržna segmentacija OVE v svetu glede na količino za leto 2015 (v odstotkih)
 
Azijsko-pacif. področje  41,2 %
Evropa  34,9 %
ZDA 9,7 %
Bližnji vzhod  0,2 %
Ostali svet  14,0 %
 
 
Koristni naslovi in povezave

Panožna združenja/portali 
 

 
 Strokovne publikacije/portali
 

  • Renewable Energy Magazine
- Opis: Revija ponuja novice in informacije o čisti energiji in energetski učinkovitosti po vsem svetu. Teme vključujejo vse tehnologije OVE -vetrno, solarno (fotovoltaika, toplotna, sončno toplotna elektrika), biomaso, geotermalno energijo, male hidroelektrarne ter energijo valovanja in plimovanja; kot tudi za varčevanje z energijo in trajnostni transport.
- Država porekla: Španija
- Pogostost Izhajanja: pon-pet
- Spletni naslov: http://www.renewableenergymagazine.com/ 
 
  • Renewable Energy News
- Opis: Elektronske novice o OVE pokrivajo vsebine s področja biomase, geotermalne, sončne in vetrne energije.
- Država porekla: Velika Britanija
- Pogostost Izhajanja: 2 x tedensko
- Spletni naslov: https://www.elsevier.com/solutions/engineering-village
 
  • SNL Renewable Energy Weekly
- Opis: Publikacija pokriva finančne in politične dogodke, ki vplivajo na severno ameriški trg proizvodnje električne energije iz vetrne, sončne, geotermalne in energije iz biomase.
- Država porekla: ZDA
- Pogostost Izhajanja: tedensko
- Spletni naslov: http://www.snl.com/
 
  • Renewable Energy World
- Opis: Novice in informacije za industrijo obnovljive energije.
- Država porekla: ZDA
- Spletni naslov: http://www.renewableenergyworld.com/
 
  • Renewable Energy Focus
- Opis: Novice in informacije za vodilne kadre. Teme pokrivajo biomaso, geotermalno energijo, energijo valovanja in plimovanja, vetrno energijo, sončno energijo in fotovoltaiko ter sončno ogrevanje in hlajenje.
- Država porekla: Velika Britanija
- Spletni naslov: http://www.renewableenergyfocus.com/
 
  • NREL - National Renewable Energy Laboratory
- Opis: Portal Nacionalnega laboratorija za obnovljivo energijo je namenjen odgovorom na vprašanja v zvezi s trenutnimi energetskimi izzivi.
- Država porekla: ZDA
- Spletni naslov: http://www.nrel.gov/
 
  • Wind Energy Update
- Opis: Novice in informacije za vodilne kadre na področju vetrne energije. Teme pokrivajo tehnološki razvoj na področju vetrne energije, vetrne naprave, finance, državno ureditev, konference, in ostala področja.
- Država porekla: Velika Britanija
- Spletni naslov: http://analysis.windenergyupdate.com/
 
  • Solar Power World

- Opis: Spletni in tiskani vir za novice in informacije o sončnih instalacijah, razvoju in tehnologiji.
- Država porekla: ZDA
- Spletni naslov: http://www.solarpowerworldonline.com/

 
 
Vir: Factiva, november 2016.