Norveška

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

Gospodarstvo ter možnost vstopa na norveški trg

Vpogled v trg

Norveško gospodarstvo je 2. največje med skandinavskimi državami, takoj za Švedsko. Ima enega najvišjih standardov razvoja na svetu.

Država ima velik naftni sektor, ki predstavlja 11 % BDP, zato je njeno gospodarstvo izpostavljeno nihanjem svetovnih cen nafte.

Norveška velja za eno najbogatejših držav, njen BDP na prebivalca je v letu 2023 znašal 112.255 EUR.

Storitveni sektor je visoko razvit in letno ustvari okoli 58 % BDP.
 
V letu 2023 je država beležila skromno, 0,4 % gospodarsko rast. EIU napoveduje, da se bo rast leta 2024 povečala na 1,2 %. Zasebna potrošnja bo glavni dejavnik rasti, vendar bo omejena zaradi vpliva povišanih obrestnih mer. Realna rast BDP se bo v letih 2025–2028 postopoma okrepila in se vrnila na povprečja pred pandemijo.

Norveška se je leta 2023, s skupno 118,84 mio EUR blagovne menjave, uvrstila na 51. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Industrijski sektor

Industrijski sektor ustvari 40 % BDP in zaposluje približno 1/5 delovne sile. 

Država je bogata z naravnimi viri, nafto, vodno energijo, ribami, gozdovi in minerali.

Norveška je največja dobaviteljica energije v Evropi in se uvršča na 4. mesto največjih svetovnih izvozni zemeljskega plina.

Velika norveška pomorska flota je ena najsodobnejših med pomorskimi državami in je po vrednosti uvrščena na 4. mesto.
 
Pomembnejše industrije v državi so še pomorski promet, ladjedelništvo, ribištvo in ribogojstvo, zelene tehnologije in IKT.
 
Leta 2023 je Norveška beležila upad industrijske proizvodnje v višini -7,1 %. Za leto 2024 je napovedana rast v višini 2,8 %, v letih 2025 in 2026 pa v višini 3 % in 2,7 %.
 

Tržni izzivi

Tržne priložnosti na norveškem trgu omejujejo:
 

• razmeroma majhna velikost domačega trga
• geografska lega
• visoki stroški poslovanja.

 

Priložnosti na trgu 

Norveška je ena najbogatejših držav na svetu, z visokim BDP na prebivalca. Poraba gospodinjstev na prebivalca je na Norveškem med najvišjimi v zahodni Evropi in predvsem v nordijskih državah.

Norveški delež zasebne potrošnje v celotnem BDP je nižji kot v večini zahodnoevropskih gospodarstev, predvsem zaradi velikega javnega sektorja.

Norveška ponuja številne priložnosti za tuje izvoznike, predvsem na področjih obnovljivih virov energije, zelene tehnologije, obrambnega in vesoljskega sektorja, IKT, zdravstvenega varstva ter potrošniškega blaga.

 

Vstop na trg 

Lokacija Norveške, pomanjkanje metropolitanskih območij svetovnega pomena in bližina razmeroma stagnirajočega evropskega gospodarstva, predstavljajo izzive tujim podjetjem.
 
Država ponuja veliko možnih področij za rast, a je pred vstopom na trg nujna temeljita priprava, vnaprejšnje načrtovanje in raziskava trga. 
 

Gospodarske panoge Norveške – Zelene tehnologije

• Norveška in njene nordijske sosede veljajo za vodilne v svetu na področju uporabe obnovljive energije, zelenih tehnologij in trajnostnega ravnanja z viri. Norveška je sprejela, izpolnila ali presegla mednarodne zaveze za zmanjšanje emisij.
• Izpusti ogljikovega dioksida so se izkazali za velik izziv za Norveško, saj je država pomembna izvoznica nafte in plina, kjer je proizvodnja ogljično intenzivna.

Hidro, vetrna in sončna energija

Norveška ima znatne vodne vire in je v zadnjih 100 letih zgradila več kot 330 jezov.

Norveška si je zastavila ambiciozen cilj, da do leta 2040 doseže 30 GW zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju. S tem bi država imela največjo proizvodnjo obnovljive energije na prebivalca.

Proizvodnja sončne energije je hitro rastoči sektor na svetovnem energetskem trgu. Norveška je na tem področju zelo ambiciozna in več norveških podjetij za solarno tehnologijo že sodeluje pri velikih mednarodnih projektih. Plavajoče sončne elektrarne so v porastu.

Vodik in amoniak

V posel z vodikom vstopa vse več norveških podjetij. Vlada je izpostavila vodik kot ključno strategijo v zelenem prehodu, ter omogočila financiranje raziskav in razvoja na tem področju.
 

Baterije

Norveška namerava zgraditi nekaj giga tovarn, katerih cilj bo pridobiti kobalt, nikelj in druge minerale iz regije, ali spremeniti sestavo baterij, da bi zmanjšali potrebo po uvozu redkih zemeljskih kovin. Norveška si skupaj z zavezniki prizadeva zmanjšati odvisnost od drugih v tej vrednostni verigi.
 

Električna vozila

Norveška, ki ni članica EU in je tudi velika proizvajalka nafte in plina, je vodilna pri uvajanju EV. 

EV vozila so v Q1 2024 predstavljala 90 % novih registracij avtomobilov na Norveškem, predvsem zaradi velikodušnih davčnih spodbud. Največ prodanih EV na Norveškem je znamke Tesla.

Cilj Norveške je doseči 100 % novih registracij EV do leta 2025.

Proizvajalci avtomobilov, kot sta Volkswagen in Volvo, so na Norveškem že prenehali s prodajo svojih modelov z notranjim zgorevanjem. 
 

Kmetijstvo naslednje generacije

Da bi zmanjšala emisije podnebnih plinov, ohranjala dobro kakovost tal ter zaščitila biotsko raznovrstnost, si država prizadeva za zelene in trajnostne tehnologije tudi v kmetijstvu. 

Z vladno podporo se razvijajo novi poslovni modeli. Zaradi visokih stroškov dela bo avtomatizacija prinesla visoko donosnost naložb.
 

Zajem in shranjevanje ogljika

Za Norveško je zajem in shranjevanje ogljika velika prednostna naloga.

Norveška je financirala vrsto tehnologij za zajemanje ogljika v testnem centru Mongstad (TSM).
Tovarna cementa (Heidelberg, Heroya) je med prvimi lokacijami za zajemanje, ki ji bodo kmalu sledile še druge.

Norveška je financirala tudi rezervoar za shranjevanje ogljika pod morskim dnom v Severnem morju s povezano infrastrukturo na obali. Projekt se imenuje Longship in bo začel delovati leta 2024. Njegova zmogljivost shranjevanja bo do 1,5 mio ton CO2 na leto.
.
 

Zelena gradnja in javni prevoz naslednje generacije

Pametne in energetsko učinkovitejše zgradbe so postale glavna prednostna naloga pri razvoju pametnih mest.

Oblasti nenehno dvigujejo standarde in zahteve ter poudarjajo pomen zelene in inteligentne infrastrukture, ki izkorišča tehnologijo umetne inteligence.

Kot del celovitega načrta za ustvarjanje bolj trajnostne družbe, se Norveška osredotoča tudi na javni prevoz naslednje generacije, ki ponuja brezhibne, avtonomne storitve od vrat do vrat, povezane z obstoječimi prometnimi omrežji (avtobus, železnica itd.). 

 

Ostale perspektivne panoge na trgu
 

Prehrambni izdelki

Norveška je samo 50 % samooskrbna s hrano in kmetijsko proizvodnjo. Velike trgovske verige ponujajo možnosti za prodajo številnim tujim dobaviteljem.

Med potrošniki je vse večje povpraševanje po ne-tradicionalnih živilih, zdravi prehrani in ekoloških izdelkih. Priložnosti za izvoznike so še v segmentih predelanega in svežega sadja ter zelenjave, vina in piva.
 

Vesoljska industrija

Norveška vesoljska industrija je v mednarodnem merilu precej skromna, a je na Norveškem hitro rastoč sektor, katerega letni promet trenutno doseže okoli 1 mlrd EUR.

V vesoljski industriji deluje okoli 40 javnih in zasebnih podjetij po vsej državi, med katerimi so vodilna Andøya Space, Telenor, Nammo in Kongsberg Group.

Norveška ima zaradi svoje geografije konkurenčno prednost, saj ima optimalno zemeljsko infrastrukturo za satelite. Otočje Svalbard v Arktičnem oceanu ima edinstven geografski položaj za branje podatkov s satelitov v polarnih orbitah.

Projekti, ki jih sprožijo norveška vesoljska podjetja, se v veliki meri razvijajo z nacionalnim članstvom v Evropski vesoljski agenciji (ESA).

Norveška sodeluje v EU programih Galileo, Copernicus in Horizon 2020 ter tesno sodeluje z Naso.

Tele-medicina in e-zdravje

Zaradi hitrega staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in naraščajočih stroškov zdravstvenega varstva, med prednostne naloge norveške vlade sodijo tudi e-zdravje in tehnologija socialnega varstva.

V državi uvajajo elektronske dnevnike bolnikov/EPJ, e-recepte in nacionalni zdravstveni portal, kjer bodo državljani lahko imeli dostop do svojih digitalnih zdravstvenih informacij.

Tele-medicina je pomemben del prihodnje medicinske oskrbe.

Tudi klinični informacijski sistemi, oskrba na domu, personalizirani zdravstveni sistemi, storitve za spremljanje pacientov na daljavo ter sistemi za povezovanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih zdravstvenih informacijskih mrež, predstavljajo pomemben potencial novih poslovnih priložnosti. Vendar tu obstajajo nekatere ovire za vstop, kot so zahteva po lokalnem jeziku, pomisleki glede zasebnosti in varstva podatkov, vprašanja standardizacije in interoperabilnosti ter vprašanja povračila stroškov.


Vrednosti NOK in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.


Viri:

• Factiva
• EIU
• Fitch Solutions
• Statistični urad RS

Posodobljeno: junij 2024


Poglejte si tudi:

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi