Norveška

Gospodarske panoge Norveške

Priložnosti na trgu

Norveška ponuja številne priložnosti za slovenske izvoznike, predvsem na področjih obnovljivih virov energije, informacijske tehnologije, logistike, turizma, zdravstvenega varstva, lesne in prehrambne industrije.

Na Norveškem je veliko povpraševanje po naprednih tehnologijah in novih aplikacijah na področju logistike in energetike. Velike priložnosti so tudi na področju telemedicine, ki s pomočjo sodobne informacijske tehnologije pacientom zagotavlja zdravstvene storitve na daljavo. Klinični informacijski sistemi, oskrba na domu, prilagojeni zdravstveni sistemi, storitve daljinskega spremljanja pacientov ter sistemi za integracijo lokalnih, regionalnih in nacionalnih zdravstvenih informacijskih mrež, predstavljajo velik potencial za nove ponudnike na trgu.

Norveška pridela samo 50 % svojih potreb po hrani. Priložnosti za izvoznike na tem področju so predvsem na segmentu zdravih in ekološko pridelanih živil, piva in vina, pa tudi hrane za hišne ljubljenčke. Potencial je tudi v izvozu lesa, vezanih plošč in lesnih izdelkov.
 

Gospodarstvo 

Norveška ima stabilno gospodarstvo z dobro razvitim zasebnim sektorjem, velikim državnim sektorjem in široko mrežo socialne varnosti. Država je bogata z naravnimi viri, kot so nafta in plin, ribe, gozdovi in rudnine. Norveška je ena največjih svetovnih izvoznic nafte, tudi proizvodnja plina se je od leta 2000 več kot podvojila. Norveška domača proizvodnja električne energije pa skoraj v celoti temelji na hidroenergiji. 
 

Struktura BDP

 

Kmetijski sektor ustvari 2 % BDP in zaposluje približno 2 % delovne sile. Ribištvo je ena najpomembnejših kmetijskih dejavnosti, saj je Norveška vodilni proizvajalec in drugi največji svetovni izvoznik morske hrane. Norveška namenja kmetijskemu sektorju tudi velike subvencije.

Storitveni sektor je visoko razvit. Letno ustvari okoli 65 % BDP in zaposluje približno 79 % delovne sile.

ir: EIU; Factiva, maj 2020. 
 

Industrijski sektor

V norveškem gospodarstvu prevladuje proizvodnja nafte, ki ustvari skoraj četrtino BDP. Norveška je tudi glavni proizvajalec in izvoznik zemeljskega plina.

Druge pomembnejše industrijske panoge so še ladjedelništvo, kovinska industrija, lesna in papirna industrija, kemična industrija ter proizvodnja strojev in električne opreme.

Leta 2019 je Norveška beležila upad industrijske proizvodnje v višini -5 %. Za leto 2020 je ponovno napovedan upad v višini -5 %, potem pa bo po napovedih industrijska proizvodnja zopet beležila pozitivno rast in sicer v letu 2021 v višini 3 % in v letu 2022 v višini 3,1 %.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na norveškem trgu:



 

Obnovljivi viri energije


Norveška je ena od vodilnih držav na svetu pri uporabi obnovljive energije, tehnologij čiste energije ter alternativnih goriv.

Vodni viri: Norveška ima veliko vodnih virov in domača proizvodnja električne energije skoraj v celoti temelji na hidroenergiji. V letu 2019 je bila Norveška sedma največja država na svetu na področju hidroelektrarn in največja v Evropi. Skupno ima Norveška 1.166 hidroelektrarn. Država je tudi vodilna v razvoju skladiščenja načrpane vode.

Zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS): Norveška je zavezana ogljično nevtralnemu gospodarstvu, zato je CCS pomembna prednostna naloga države. Zaveza, da bi povečali CCS kot del proizvodnje na morju, ter razvili testni center za plinske elektrarne s CCS na Norveškem, je bila osrednja točka norveške energetske politike. Država tudi financira številne projekte povezane s CCS.

Vetrna energija: V vetrno energijo je trenutno usmerjena večina naložb. Največji vlagatelji so podjetja Equinor, Statkraft, Scatec, Havgul, Aker Wind Energy in Fred. Olsen Renewables. Postavljenih je bilo že nekaj vetrnih elektrarn na morju, vprašanje državnih subvencij pa je še vedno predmet politične razprave.

Sončna energija: Sončna energija je hitro rastoči sektor svetovnega energetskega trga in tudi Norveška ima v tem segmentu ambiciozne cilje. Več podjetij za sončno tehnologijo, vključno z REC Solar, REC Silicon, NorSun in Scatec Solar, že sodeluje pri razvoju v celotni vrednostni verigi.

Bio gorivo in bio masa: Norveška ima skupno 765 mio m3 gozda, letni prispevek znaša 25 mio m3. Večino gozda ne izkoriščajo za gorivo, zato je potencial za napredna bio-goriva velik.

Zelena gradnja: Pametnejše in energetsko bolj učinkovite stavbe, ki lahko tudi same proizvajajo energijo, so postale del prednostnih nalog pametnih mest. Zelene zgradbe so del celostnega načrta za oblikovanje bolj trajnostne družbe.

Norveški trg obnovljivih virov energije bo po napovedih analitikov v obdobju 2020-2025 rasel po 2,92 % povprečni letni stopnji. Dejavniki, kot so podporne vladne politike in naraščajoče povpraševanje po obnovljivih virih energije, bodo pomembno prispevali k rasti trga. Zaradi zaveze vlade, da bo največ energije pridobivala iz obnovljivih virov in zmanjšala emisije ogljika, bo delež obnovljivih virov v prihodnjih petih letih bistveno narasel. Po drugi strani pa so zaostrene podnebne razmere in uporaba drugih običajnih virov energije, kot sta premog in zemeljski plin, omejujoči dejavniki norveškega trga obnovljivih virov energije.

Norveški trg obnovljivih virov energije je zmerno razdrobljen. Med ključne konkurente na trgu sodijo podjetja Norsk Hydro ASA, Agder Energi AS, Siemens Gamesa Renewable Energy SA, Equinor ASA in Berkshire Hathaway Energy Co.

 

Največja podjetja na področju obnovljivih virov energije na Norveškem (2019)

 
Podjetje Prihodki v mio EUR
Statkraft AS 5.480,90
Arendals Fossekompani ASA 459,07
NTE Energi AS 205,22
Scatec Solar ASA 174,52
EB Kraftproduksjon AS 107,20
Røldal-Suldal Kraft AS 69,85
SKS Produksjon AS 56,49



Vir: Factiva, avgust 2020.

Ekološka živila – pakirani izdelki

 
Prodaja ekoloških pakiranih živil se je na Norveškem v letu 2019 povečala za 18 % in dosegla vrednost 171 mio EUR. Največjo rast je v letu 2019 dosegel segment ekološkega sladoleda, saj se mu je prodaja lani povečala za 72 %.

Analitiki napovedujejo, da bo norveški trg ekoloških živil v prihodnjih petih letih rasel po 9 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel vrednost 266 mio EUR.

Drugi največji konkurent v segmentu otroške hrane, Nestle, je v letu 2019 svojo celotno ponudbo otroške hrane predstavil kot ekološko. To je povečalo skupno prodajo ekoloških pakiranih živil, saj predstavlja ekološka otroška hrana velik segment na trgu z vse večjim deležem prodaje. Nestlé je kot razlog za spremembo navedel dejstvo, da je ekološka otroška hrana postala potrošniška zahteva, saj starši želijo otrokom dati najboljše. Ekološka hrana je za otroke čista, naravna, pristna, zdrava in dobra. Za Nestlé je pomembno tudi dejstvo, da so ekološki izdelki okolju bolj prijazni. Nestlé je bil leta 2019 drugi največji konkurent v segmentu ekološke otroške hrane, takoj za podjetjem Hipp Arvida Nordquista in ima velik potencial za prihodnjo rast.

Večino glavnih konkurentov na norveškem trgu ekoloških pakiranih živil najdemo v segmentu mleka in mlečnih izdelkov, v segmentu otroške hrane ter v segmentu kruha in žit, ki so najbolj zreli segmenti. Večina vodilnih konkurentov posluje dobro. Potrošniki namenjajo ekološko pakirani hrani v zadnjih letih razmeroma veliko pozornosti, a je ta trg v primerjavi s Švedsko in Dansko še dokaj nerazvit. Zato tudi večina konkurentov na trgu uspešno deluje, saj je trenutno na trgu še dovolj prostora, kar omogoča rast prodaje večini ponudnikov.
 

Tržni deleži konkurentov glede na vrednost maloprodaje v letu 2019 (v odstotkih)


Konkurenti na trgu:

  • Arla Foods AS             
  • Arvid Nordquist Norge AS  
  • Barilla Norge AS          
  • Coast Seafood AS          
  • Conaxess Trade Norway AS  
  • Coop Norge Handel AS      
  • Den Blinde KU AS           
  • Diplom Is AS              
  • Haugen-Gruppen AS         
  • Honning Centralen AS      
  • Ivrig Handel AS           
  • Jensen & Co AS            
  • Lantmännen Cerealia AS    
  • Mars Norge AS             
  • Midsona Norge AS          
  • Mills DA                  
  • Nestlé Norge AS            )
  • Norgesgruppen ASA         
  • Nortura SA                
  • Orkla Foods Norge AS      
  • Rema 1000 Norge AS        
  • Rørosmeieriet AS          
  • Santa Maria Norge AS      
  • Tine SA                   
  • Unilever Norge AS         
  • United Bakeries Norway AS
  • Vitalkost AS               


Največja podjetja na področju živilske industrije na Norveškem (2019)

 
Podjetje Prihodki v mio EUR
Nestlé SA 80.993,41
Supro-Nährmittel Ag 26.117,65
Schwyzer Milchhuus Ag 16.946,61
Sushi Mania Sa 16.940,91
Midor Ag 11.516,18
Barry Callebaut AG 6.251,67
Ultoco Sa 4.845,02

 


Največja podjetja na področju maloprodaje živil na Norveškem (2019)
 

Podjetje Prihodki v mio EUR
Reitangruppen AS 9.353,81
Coop Norge Sa 4.657,11
Norsk Butikkdrift As 788,08
Coop Øst Sa 695,53
Ng Kiwi Oslo Akershus As 622,28
Coop Midt-Norge Sa 603,14
Coop Sørvest Sa 517,38



Vir: Factiva, avgust 2020.


Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje