Norveška

Gospodarske panoge Norveške

Priložnosti na trgu

Norveška ponuja številne priložnosti za slovenske izvoznike, predvsem na področjih obnovljivih virov energije, informacijske tehnologije, logistike, turizma, zdravstvenega varstva, lesne in prehrambne industrije ter potrošniškega blaga.

Prehrambni izdelki: Norveška je samo 50 % samooskrbna s hrano in kmetijsko proizvodnjo. Velike trgovske verige ponujajo možnosti za prodajo številnim tujim dobaviteljem. Med potrošniki je vse večje povpraševanje po ne-tradicionalnih živilih, zdravi prehrani in ekoloških izdelkih. Priložnosti za izvoznike so še v segmentih predelanega in svežega sadja ter zelenjave, govejega mesa, vina, piva, sladkorja, sladil, pa tudi hrane za hišne ljubljenčke.

Les: Priložnosti so v izvozu lesa, vezanih plošč in lesnih izdelkov.

Oprema bolnišnic: Na Norveškem poteka 13 novih bolnišničnih projektov v skupni vrednosti 7,5 mlrd EUR. Nove bolnišnice bodo vlagale v nove tehnologije in digitalizacijo, da bi povečale produktivnost in učinkovitost. Nove bolnišnice bodo opremljene z najsodobnejšo medicinsko opremo, robotskimi in logističnimi sistemi, pametnimi gradbenimi tehnologijami in sistemi za ravnanje z odpadki. Tu so priložnosti predvsem za podjetja, ki imajo inovativne izdelke ali storitve, povezane z medicinskimi napravami, opremo operacijskih dvoran, medicinskim pohištvom, sistemi za spremljanje bolnikov, transportnimi in logističnimi sistemi.

E-zdravstvo: Zaradi hitro starajočega prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in naraščanja stroškov zdravstvenega varstva, je norveška vlada med svoje prioritete postavila tudi tele-medicino, e-zdravje in tehnologijo socialnega varstva.
Na Norveškem že delujejo elektronski dnevniki pacientov, e-recepti in nacionalni zdravstveni portal, kjer imajo državljani dostop do svojih digitalnih zdravstvenih informacij. Tele-medicina je pomemben del prihodnje akutne zdravstvene oskrbe. Tudi klinični informacijski sistemi, oskrba na domu in personalizirani zdravstveni sistemi, storitve za spremljanje bolnikov na daljavo, sistemi za integracijo lokalnih, regionalnih in nacionalnih zdravstvenih informacijskih omrežij, predstavljajo velik potencial tuja podjetja.

Medicinska oprema: Zaradi zelo omejene domače proizvodnje je Norveška močno odvisna od uvoza medicinske opreme. Povečano povpraševanje na trgu pokrijejo z uvozom.
Najpomembnejša faktorja pri nakupu medicinske opreme sta zanesljivost in kakovost izdelka, vključno z informacijami od izvajalcev zdravstvenih storitev, ustreznih certifikacijskih organov in strokovnih združenj na Norveškem.
Javni razpisi so na voljo na norveški spletni strani https://www.doffin.no.
 

Gospodarstvo 

Norveška je bogata država z enim najvišjih BDP na prebivalca na svetu. Ta je v letu 2021 znašal 74.910 EUR. Norveška ima stabilno gospodarstvo z dobro razvitim zasebnim sektorjem, velikim državnim sektorjem in široko mrežo socialne varnosti. 

Država je bogata z naravnimi viri, kot so nafta in plin, ribe, gozdovi in rudnine. Norveška je 3. največja izvoznica zemeljskega plina na svetu in 15. največja izvoznica surove nafte. Njena velika flota trgovskega ladjevja je ena najsodobnejših med pomorskimi državami in se uvršča na 4. mesto po vrednosti.

Med druge pomembne industrije spadajo še pomorski promet, ladjedelništvo, ribištvo in ribogojstvo, IKT, papirna industrija ter predelava lahkih kovin.
 

Struktura BDP

 

Kmetijski sektor ustvari 2 % BDP in zaposluje približno 2 % delovne sile. Ribištvo je ena najpomembnejših kmetijskih dejavnosti, saj je Norveška 2. največja svetovna izvoznica morske hrane. Norveška namenja kmetijskemu sektorju tudi velike subvencije.

Storitveni sektor je visoko razvit. Letno ustvari okoli 64 % BDP in zaposluje več kot 3/4 prebivalstva.


Vir: EIU; Factiva, junij 2022. 

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor ustvari 34 % BDP in zaposluje približno 1/5 delovne sile. V norveškem gospodarstvu prevladuje proizvodnja nafte, ki ustvari skoraj četrtino BDP. Norveška je tudi pomembna proizvajalka in izvoznica zemeljskega plina.

Druge pomembnejše industrijske panoge so še ladjedelništvo, kovinska industrija, lesna in papirna industrija, kemična industrija ter proizvodnja strojev in električne opreme.

Leta 2021 je Norveška beležila rast industrijske proizvodnje v višini 3,3 %. Za leto 2022 je napovedana rast v višini 3,1 %, v letih 2023 in 2024 pa v višini 3,1 % in 3,3 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na norveškem trgu:



 

Obnovljivi viri energije

Norveška je bila v letu 2020 država z največjim deležem obnovljive energije na svetu.

Država najbolj izkorišča vodno energijo. Ta nordijska država je znana po številnih strmih dolinah in rekah ter povečanih količinah padavin zaradi podnebnih sprememb. To pa pomeni, da ima hidroelektrične energije v izobilju. Norveška je 7. največja proizvajalka hidroelektrične energije na svetu in največja v Evropi. Največje hidroelektrarne v državi so Kvilldal (1.240 MW), Tonstad (960 MW) in Aurland-1 (840 MW).

Norveška namerava do leta 2030 prepoloviti emisije CO2, do leta 2050 pa postati država z ničelnimi emisijami. Da bi dosegla ta cilj, namerava vlada znatno povečati davek na CO2. To bo verjetno vodilo do višjih cen letalskih vozovnic, višjih stroškov goriva ter višjih stroškov tako za zasebna gospodinjstva kot za podjetja.


Skupna moč nameščenih zmogljivosti električne energije je na Norveškem leta 2020 znašala 38 GW, od tega 86 % predstavljajo hidroelektrarne.

Nameščene zmogljivosti električne energije glede na vir v letu 2020 (v %)


Vir: Enerdata


Proizvodnja električne energije niha glede na hidroelektrično energijo, ki je v letu 2020, s 142 TWh predstavljala 92 % proizvedene električne energije v državi. Delež vetra v proizvodnji električne energije se je povečal z 1 % celotne proizvodnje v letu 2010 na 6 % v letu 2020. Delež plina je le 1 %.

Proizvodnja električne energije glede na vir v letu 2020 (v % )

 
 

Vir: Enerdata
 

Približno 35 % proizvodnih zmogljivosti je v lasti države prek energetske družbe Statkraft SF, ki je pristojna Ministrstvu za trgovino, industrijo in ribištvo. Družba ima nameščenih zmogljivosti v obsegu 19,3 GW. Leta 2019 je bila njena izhodna moč 61 TWh.

Druba Hafslund Eco Vannkraft (v lastništvi Hafslund Eco s 57,2 % in Eidsiva Energi z 42,8 %) ima v lasti 5,2 GW kapacitet vodne energije. Leta 2020 je proizvedla okoli 18 TWh.

Družba Hydro (prej Norsk Hydro), ki je velika proizvajalka aluminija, je največja zasebna proizvajalka. Upravlja 39 hidroelektrarn s skupno zmogljivostjo 2,7 GW, njena proizvodnja pa je v letu 2020 dosegla 14 TWh.


Največja podjetja na področju obnovljivih virov energije na Norveškem

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Statkraft AS 5.655,65
Arendals Fossekompani ASA 368,37
Scatec ASA 282,17
NTE Energi AS 211,76
NEL ASA 58,89
SKS Produksjon AS 58,29
Cambi ASA 37,37

 


Vir: Factiva, november 2021.

IKT – trg telekomunikacijskih storitev

Trg telekomunikacijskih storitev je v analizi opredeljen kot skupni obseg in vrednost trga fiksne telefonije in trga mobilnih telekomunikacij. Obseg trga je opredeljen kot skupno število fiksnih telefonov in mobilnih naročnikov.

Norveški trg telekomunikacijskih storitev je v obdobju 2016-2020 upadal po -4 % povprečni letni stopnji in v letu 2020 dosegel vrednost 3,1 mlrd EUR. Norveški trg je v zadnjih letih upadal, saj so ponudniki storitev sodelovali v cenovni vojni. Prodaja mobilnih telefonov je v trenutnih poslovnih razmerah postala veliko težja. Potrošniki za svoj denar pričakujejo veliko več kot nekoč, kar je zmanjšalo marže vodilnih podjetij in zmanjšalo prihodke. Na upad vrednosti je vplivala tudi pandemija koronavirusa leta, ki je v prvih mesecih 2020 ustavila številne infrastrukturne projekte.

Obseg trga se je med leti 2016-2020 zniževal po -0,5 % povprečni letni stopnji in v letu 2020 dosegel skupno 18,1 mio naročnin. Obseg trga naj bi se po napovedih v obdobju 2021-2025 povečeval po 1 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegel 19 mio naročnin.

Norveški telekomunikacijski trg je eden najbolj razvitih v Evropi. Približno 3 mio ljudi uporablja fiksne telefonske linije in 3 mio mobilnih telefonov. Skoraj 90 % prebivalcev Norveške ima v neki obliki dostop do interneta. Norveška ima sofisticiran telekomunikacijski trg z visoko stopnjo prodora širokopasovnih in mobilnih storitev ter visoko razvitim sektorjem digitalnih medijev.

Največji segment norveškega trga telekomunikacijskih storitev je segment mobilnih storitev, ki je imel v letu 2020 skupno 15,5 mio naročnin, kar predstavlja 85,6 % celotnega obsega trga. Segment fiksnih storitev je imel v tem letu 2,6 mio naročnin ali 14,4 % celotnega obsega trga.

Analitiki napovedujejo, da bo norveški telekomunikacijski trg v obdobju 2021-2025 rasel po 4,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegel vrednost 3,6 mlrd EUR. 
 

Glavni konkurenti na trgu:

  • Telenor Objects AS 
  • TeliaSonera Norge AS
  • Ice
Na norveškem mobilnem trgu prevladujeta konkurenta Telenor Mobil in Telia, Ice pa je daleč na 3. mestu. Trg je dobro napredoval pri razvoju LTE, tako Telenor kot Telia pa sta vodilna v omrežju v regiji.


Vrednost norveškega trga telekomunikacijskih storitev je v letu 2020 upadla za -14,2 % in dosegla 3,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 2016–2020 je znašala -4 %.

Rast vrednosti trga po letih (v mio EUR) 

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2016 3.693  
2017 3.716 1,8 %
2018 3.559 1,1%
2019 3.660 -3,9 %
2020 3.070 -14,2 %



Analitiki napovedujejo, da bo se bo vrednost norveškega trga telekomunikacijskih storitev v obdobju 2021–2025 povečevala po 4,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegla 3,6 mlrd EUR, kar je 25,7 % več kot leta 2020.

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR) 

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2021 3.388 16,4 %
2022 3.445 1,2 %
2023 3.652 1,8 %
2024 3.644 2,5 %
 2025 3.606 2,5 %
 

Segment mobilnih storitev je največji segment trga telekomunikacijskih storitev na Norveškem in predstavlja 85,6 % celotnega obsega trga. 

Tržna segmentacija po segmentih glede na obseg za leto 2020 (v odstotkih) 

Mobilne storitve 85,6 %
Fiksne storitve 14,4 %


 
Norveška predstavlja 1,5 % evropskega trga telekomunikacijskih storitev glede na obseg.

Tržna segmentacija v regiji za leto 2020 glede na obseg (v odstotkih) 

Nemčija 16,1 %
Združeno kraljestvo 14,7 %
Švedska 2,6 %
Norveška 1,5 %
Danska 1,4 %
Ostale evropske države 63,7 %
 
 

Največja podjetja na področju telekomunikacij na Norveškem 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Telenor ASA 12.505,65
Telenor Norge As 2.593,29
Marlink As 311,66
Ice Communication Norge As 221,33
Ice Group ASA 194,49
Telenor Global Services AS 193,62
Globalconnect As 174,53


 

Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.


Vir: Factiva, november 2021.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje