Norveška

Gospodarske panoge Norveške

Priložnosti na trgu

Norveška ponuja številne priložnosti za slovenske izvoznike, predvsem na področjih obnovljivih virov energije, informacijske tehnologije, logistike, turizma, zdravstvenega varstva, lesne in prehrambne industrije ter potrošniškega blaga.

Prehrambni izdelki: Norveška je samo 50 % samooskrbna s hrano in kmetijsko proizvodnjo. Velike trgovske verige ponujajo možnosti za prodajo številnim tujim dobaviteljem. Med potrošniki je vse večje povpraševanje po ne-tradicionalnih živilih, zdravi prehrani in ekoloških izdelkih. Priložnosti za izvoznike so še v segmentih predelanega in svežega sadja ter zelenjave, govejega mesa, vina, piva, sladkorja, sladil, pa tudi hrane za hišne ljubljenčke.

Les: Priložnosti so v izvozu lesa, vezanih plošč in lesnih izdelkov.

Oprema bolnišnic: Na Norveškem poteka 13 novih bolnišničnih projektov v skupni vrednosti 7,5 mlrd EUR. Nove bolnišnice bodo vlagale v nove tehnologije in digitalizacijo, da bi povečale produktivnost in učinkovitost. Nove bolnišnice bodo opremljene z najsodobnejšo medicinsko opremo, robotskimi in logističnimi sistemi, pametnimi gradbenimi tehnologijami in sistemi za ravnanje z odpadki. Tu so priložnosti predvsem za podjetja, ki imajo inovativne izdelke ali storitve, povezane z medicinskimi napravami, opremo operacijskih dvoran, medicinskim pohištvom, sistemi za spremljanje bolnikov, transportnimi in logističnimi sistemi.

E-zdravstvo: Zaradi hitro starajočega prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in naraščanja stroškov zdravstvenega varstva, je norveška vlada med svoje prioritete postavila tudi tele-medicino, e-zdravje in tehnologijo socialnega varstva.
Na Norveškem že delujejo elektronski dnevniki pacientov, e-recepti in nacionalni zdravstveni portal, kjer imajo državljani dostop do svojih digitalnih zdravstvenih informacij. Tele-medicina je pomemben del prihodnje akutne zdravstvene oskrbe. Tudi klinični informacijski sistemi, oskrba na domu in personalizirani zdravstveni sistemi, storitve za spremljanje bolnikov na daljavo, sistemi za integracijo lokalnih, regionalnih in nacionalnih zdravstvenih informacijskih omrežij, predstavljajo velik potencial tuja podjetja.

Medicinska oprema: Zaradi zelo omejene domače proizvodnje je Norveška močno odvisna od uvoza medicinske opreme. Povečano povpraševanje na trgu pokrijejo z uvozom.
Najpomembnejša faktorja pri nakupu medicinske opreme sta zanesljivost in kakovost izdelka, vključno z informacijami od izvajalcev zdravstvenih storitev, ustreznih certifikacijskih organov in strokovnih združenj na Norveškem.
Javni razpisi so na voljo na norveški spletni strani https://www.doffin.no.
 

Gospodarstvo 

Norveška je bogata država z enim najvišjih BDP na prebivalca na svetu. Ta je v letu 2021 znašal 74.910 EUR. Norveška ima stabilno gospodarstvo z dobro razvitim zasebnim sektorjem, velikim državnim sektorjem in široko mrežo socialne varnosti. 

Država je bogata z naravnimi viri, kot so nafta in plin, ribe, gozdovi in rudnine. Norveška je 3. največja izvoznica zemeljskega plina na svetu in 15. največja izvoznica surove nafte. Njena velika flota trgovskega ladjevja je ena najsodobnejših med pomorskimi državami in se uvršča na 4. mesto po vrednosti.

Med druge pomembne industrije spadajo še pomorski promet, ladjedelništvo, ribištvo in ribogojstvo, IKT, papirna industrija ter predelava lahkih kovin.
 

Struktura BDP

 

Kmetijski sektor ustvari 2 % BDP in zaposluje približno 2 % delovne sile. Ribištvo je ena najpomembnejših kmetijskih dejavnosti, saj je Norveška 2. največja svetovna izvoznica morske hrane. Norveška namenja kmetijskemu sektorju tudi velike subvencije.

Storitveni sektor je visoko razvit. Letno ustvari okoli 64 % BDP in zaposluje več kot 3/4 prebivalstva.


Vir: EIU; Factiva, junij 2022. 

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor ustvari 34 % BDP in zaposluje približno 1/5 delovne sile. V norveškem gospodarstvu prevladuje proizvodnja nafte, ki ustvari skoraj četrtino BDP. Norveška je tudi pomembna proizvajalka in izvoznica zemeljskega plina.

Druge pomembnejše industrijske panoge so še ladjedelništvo, kovinska industrija, lesna in papirna industrija, kemična industrija ter proizvodnja strojev in električne opreme.

Leta 2021 je Norveška beležila rast industrijske proizvodnje v višini 3,3 %. Za leto 2022 je napovedana rast v višini 3,1 %, v letih 2023 in 2024 pa v višini 3,1 % in 3,3 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na norveškem trgu:



 

Zelene tehnologije


Norveška je ena od vodilnih držav na področju uporabe obnovljive energije, zelenih tehnologij in trajnostnega ravnanja z viri. Norveška je sprejela, in že izpolnila mednarodne zaveze za zmanjšanje emisij. Izpusti ogljikovega dioksida so za Norveško pravi izziv, saj je država pomembna proizvajalka nafte in plina, kjer je proizvodnja ogljično intenzivna.
 

Hidroenergija

Država najbolj izkorišča vodno energijo. Ta nordijska država je znana po številnih strmih dolinah in rekah ter povečanih količinah padavin zaradi podnebnih sprememb. To pa pomeni, da ima hidroelektrične energije v izobilju. Norveška je 7. največja proizvajalka hidroelektrične energije na svetu in največja v Evropi. Največje hidroelektrarne v državi so Kvilldal (1.240 MW), Tonstad (960 MW) in Aurland-1 (840 MW).
Norveška je v zadnjih 100 letih zgradila več kot 330 jezov. Proizvodnja hidroenergije trenutno presega povpraševanje. V letu 2022 je neto izvoz električne energije ustvaril primanjkljaj električne energije, saj so jezovi dosegli rekordno nizko raven.


Vodik

V posel z vodikom vstopa vse več norveških podjetij. Vlada je izpostavila vodik kot ključno strategijo v zelenem prehodu, ter omogočila financiranje raziskav in razvoja na tem področju.
 

Baterije

Norveška namerava zgraditi nekaj giga tovarn, katerih cilj bo pridobiti kobalt, nikelj in druge minerale iz regije, ali spremeniti sestavo baterij, da bi zmanjšali potrebo po uvozu redkih zemeljskih kovin. Norveška si skupaj z zavezniki prizadeva zmanjšati odvisnost od drugih v tej vrednostni verigi.


Električna vozila

Na norveških cestah je vse več EV, tudi zaradi ugodnih državnih spodbud. Obseg trga EV se je v obdobju 2017-2021 povečeval po 14,5 % povprečni letni stopnji ter leta 2021 dosegel skupno 161.700 enot. Po ocenah analitikov se bo obseg trga do konca leta 2026 povečal na 197.900 enot. Norveški trg hibridnih in električnih avtomobilov je leta 2021 ustvaril prihodke v višini 5,7 mlrd EUR, po napovedih naj bi bil trg v letu 2026 vreden že 8,2 mlrd EUR.

V letu 2022 je začel veljati novi pravilnik o naročanju vozil za cestni promet. Pravilnik določa brez-emisijske zahteve pri javnem naročanju osebnih avtomobilov od januarja 2022, lahkih dostavnih vozil od leta 2023, mestnih avtobusov pa od začetka leta 2025. Vlada pričakuje, da po letu 2025, ne bodo več v prodaji avtomobili na bencinski pogon. Visoke ambicije pa ima država tudi na področju pomorstva in letalstva.
 

Kmetijstvo naslednje generacije

Da bi zmanjšala emisije podnebnih plinov, ohranjala dobro kakovost tal ter zaščitila biotsko raznovrstnost, si država prizadeva za zelene in trajnostne tehnologije tudi v kmetijstvu. Z vladno podporo se razvijajo novi poslovni modeli. Zaradi visokih stroškov dela bo avtomatizacija prinesla visoko donosnost naložb.
 

Sončna energija

Proizvodnja sončne energije je hitro rastoči sektor na svetovnem energetskem trgu. Norveška je na tem področju zelo ambiciozna in več norveških podjetij za solarno tehnologijo sodeluje pri velikih mednarodnih dogodkih. Plavajoča sončna energija je v porastu.
 

Zelene zgradbe

Pametne in energijsko učinkovite zgradbe so postale del prednostne naloge pametnih mest. Zelena gradnja je del celostnega načrta izgradnje bolj trajnostne družbe.


Največja podjetja na področju obnovljivih virov energije na Norveškem

Podjetje Prihodki v mio EUR (2021)
Statkraft AS 6.355,11
Arendals Fossekompani ASA 465,18
Scatec ASA 338,58
Aker Horizons ASA 157,36
NEL ASA 83,93
GNP Energy AS 71,77
Cambi ASA 51,01

 

Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

Vir: Factiva, november 2022.

Gozdarska in lesna industrija

 

Ekonomska vrednost 

Gozdarstvo in gozdarska industrija sta pomembni panogi na Norveškem, ki zaposlujeta okoli 30.000 ljudi. Večina dejavnosti poteka na podeželju, proizvodnja pa skoraj v celoti temelji na obnovljivih virih.

Izvoz

Les in gozdni proizvodi predstavljajo približno 11 % norveškega izvoza proizvodov. To je manj od izvoza norveške ribiške industrije, več od vrednosti izvoza aluminija in zemeljskega plina in dvakrat več od vrednosti norveškega izvoza visoke tehnologije.
 

Primarna in sekundarna gozdarska industrija

Primarne gozdarske dejavnosti zagotavljajo 10 mio m3 lesa letno. Sečnja in transport lesa iz gozda sta se v zadnjih letih spremenila in postajata vse bolj mehanizirana.

Sekundarna gozdarska industrija je razdeljena na dve kategoriji. Lesno-predelovalna industrija proizvaja žagan les in izdelke iz masivnega lesa, medtem ko industrija celuloze in papirja uporablja lesna vlakna z mehanskim mletjem lesa ali kemičnim procesom kuhanja lesa, kjer se vlakna uporabljajo za proizvodnjo novih izdelkov, kot je papir itd.

Gozd iglavcev je glavna surovina za norveško gozdarsko industrijo.

Približno 50 % posekanega norveškega okroglega lesa porabijo žage. Na Norveškem je 225 žag, ki delujejo v industrijskem obsegu. Norveška veliko žaganega lesa tudi izvozi.

Večina domov na Norveškem je zgrajenih iz lesa, z leseno notranjo opremo, les pa je pomemben del vsakdanjega življenja Norvežanov.

 
 

Največja podjetja na področju gozdarske in lesne industrije na Norveškem 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2021)
Moelven Industrier ASA 1.327,31
Moelven Wood As 275,08
Moelven Virke As 251,74
Bergene Holm As 204,65
Nordan As 167,92
Alloc As 98,62
Forestia As 95,27


 

Vir: Factiva, november 2022.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje