Norveška 
Gospodarske panoge Norveške
Priložnosti na trgu
Norveška ponuja številne priložnosti za slovenske izvoznike, predvsem na področjih obnovljivih virov energije, informacijske tehnologije, logistike, turizma, zdravstvenega varstva, lesne in prehrambne industrije ter potrošniškega blaga.
Prehrambni izdelki: Norveška je samo 50 % samooskrbna s hrano in kmetijsko proizvodnjo. Velike trgovske verige ponujajo možnosti za prodajo številnim tujim dobaviteljem. Med potrošniki je vse večje povpraševanje po netradicionalnih živilih, zdravi prehrani in ekoloških izdelkih. Priložnosti za izvoznike so še v segmentih predelanega in svežega sadja ter zelenjave, govejega mesa, vina, piva, sladkorja, sladil, pa tudi hrane za hišne ljubljenčke.
Les: Priložnosti so v izvozu lesa, vezanih plošč in lesnih izdelkov.
Zdravstvo in farmacija: Norveška za zdravstveno varstvo nameni 10,5 % BDP, kar jo za ZDA in Švico uvršča na 3. mesto na svetu. Priložnosti so predvsem za področju e-zdravja, tele-medicine in medicinske opreme. Tele-medicina in e-zdravje spadata med nacionalne prednostne naloge, saj predstavljata pomembna orodja za uspešno izvajanje ključnega integriranega zdravja.
Zaradi zelo omejene domače proizvodnje, se Norveška močno zanaša na uvoz medicinske opreme. Pri uvozu imajo prednost vrhunski, kakovostni izdelki in prilagojen trženjski pristop. Zanesljivost in kakovost izdelkov, skupaj z informacijami, prejetimi od izvajalcev zdravstvenih storitev in ustreznih certifikacijskih organov ter poklicnih združenj na Norveškem, so najpomembnejši dejavniki pri nakupu medicinske opreme. Oprema, ki se prodaja na Norveškem, mora biti registrirana pri norveškem direktoratu za zdravje in mora imeti odobritev EU (znak CE).
Večji javni razpisi so objavljeni na www.doffin.no in Tenders Electronic Daily.
Gospodarstvo
Norveška je bogata država z enim najvišjih BDP na prebivalca na svetu. Ta je v letu 2020 znašal 58.626 EUR. Norveška ima stabilno gospodarstvo z dobro razvitim zasebnim sektorjem, velikim državnim sektorjem in široko mrežo socialne varnosti. Država je bogata z naravnimi viri, kot so nafta in plin, ribe, gozdovi in rudnine. Norveška je ena največjih svetovnih izvoznic nafte, tudi proizvodnja plina se je od leta 2000 več kot podvojila. Norveška domača proizvodnja električne energije pa skoraj v celoti temelji na hidroenergiji.
Struktura BDP
Kmetijski sektor ustvari 2 % BDP in zaposluje približno 2 % delovne sile. Ribištvo je ena najpomembnejših kmetijskih dejavnosti, saj je Norveška 2. največja svetovna izvoznica morske hrane. Norveška namenja kmetijskemu sektorju tudi velike subvencije.
Storitveni sektor je visoko razvit. Letno ustvari okoli 69 % BDP in zaposluje več kot 3/4 prebivalstva.
Vir: EIU; Factiva, april 2021.
Industrijski sektor
Industrijski sektor ustvari 29 % BDP in zaposluje približno 1/5 delovne sile. V norveškem gospodarstvu prevladuje proizvodnja nafte, ki ustvari skoraj četrtino BDP. Norveška je tudi pomembna proizvajalka in izvoznica zemeljskega plina.
Druge pomembnejše industrijske panoge so še ladjedelništvo, kovinska industrija, lesna in papirna industrija, kemična industrija ter proizvodnja strojev in električne opreme.
Leta 2020 je Norveška beležila rast industrijske proizvodnje v višini 4,1 %. Za leto 2021 je ponovno napovedana rast v višini 3 %, v letu 2022 in 2023 pa v višini 3,1 %.
Predstavljamo dve gospodarski panogi na norveškem trgu:
Obnovljivi viri energije
Norveška je bila v letu 2020 država z največjim deležem obnovljive energije na svetu.
Država najbolj izkorišča vodno energijo. Ta nordijska država je znana po številnih strmih dolinah in rekah ter povečanih količinah padavin zaradi podnebnih sprememb. To pa pomeni, da ima hidroelektrične energije v izobilju. Norveška je 7. največja proizvajalka hidroelektrične energije na svetu in največja v Evropi. Največje hidroelektrarne v državi so Kvilldal (1.240 MW), Tonstad (960 MW) in Aurland-1 (840 MW).
Norveška namerava do leta 2030 prepoloviti emisije CO2, do leta 2050 pa postati država z ničelnimi emisijami. Da bi dosegla ta cilj, namerava vlada znatno povečati davek na CO2. To bo verjetno vodilo do višjih cen letalskih vozovnic, višjih stroškov goriva ter višjih stroškov tako za zasebna gospodinjstva kot za podjetja.
Skupna moč nameščenih zmogljivosti električne energije je na Norveškem leta 2020 znašala 38 GW, od tega 86 % predstavljajo hidroelektrarne.
Nameščene zmogljivosti električne energije glede na vir v letu 2020 (v %)
Vir: Enerdata
Proizvodnja električne energije niha glede na hidroelektrično energijo, ki je v letu 2020, s 142 TWh predstavljala 92 % proizvedene električne energije v državi. Delež vetra v proizvodnji električne energije se je povečal z 1 % celotne proizvodnje v letu 2010 na 6 % v letu 2020. Delež plina je le 1 %.
Proizvodnja električne energije glede na vir v letu 2020 (v % )
Vir: Enerdata
Približno 35 % proizvodnih zmogljivosti je v lasti države prek energetske družbe Statkraft SF, ki je pristojna Ministrstvu za trgovino, industrijo in ribištvo. Družba ima nameščenih zmogljivosti v obsegu 19,3 GW. Leta 2019 je bila njena izhodna moč 61 TWh.
Druba Hafslund Eco Vannkraft (v lastništvi Hafslund Eco s 57,2 % in Eidsiva Energi z 42,8 %) ima v lasti 5,2 GW kapacitet vodne energije. Leta 2020 je proizvedla okoli 18 TWh.
Družba Hydro (prej Norsk Hydro), ki je velika proizvajalka aluminija, je največja zasebna proizvajalka. Upravlja 39 hidroelektrarn s skupno zmogljivostjo 2,7 GW, njena proizvodnja pa je v letu 2020 dosegla 14 TWh.
Največja podjetja na področju obnovljivih virov energije na Norveškem
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2020) |
|---|---|
| Statkraft AS | 5.655,65 |
| Arendals Fossekompani ASA | 368,37 |
| Scatec ASA | 282,17 |
| NTE Energi AS | 211,76 |
| NEL ASA | 58,89 |
| SKS Produksjon AS | 58,29 |
| Cambi ASA | 37,37 |
IKT – trg telekomunikacijskih storitev
Trg telekomunikacijskih storitev je v analizi opredeljen kot skupni obseg in vrednost trga fiksne telefonije in trga mobilnih telekomunikacij. Obseg trga je opredeljen kot skupno število fiksnih telefonov in mobilnih naročnikov.
Norveški trg telekomunikacijskih storitev je v obdobju 2016-2020 upadal po -4 % povprečni letni stopnji in v letu 2020 dosegel vrednost 3,1 mlrd EUR. Norveški trg je v zadnjih letih upadal, saj so ponudniki storitev sodelovali v cenovni vojni. Prodaja mobilnih telefonov je v trenutnih poslovnih razmerah postala veliko težja. Potrošniki za svoj denar pričakujejo veliko več kot nekoč, kar je zmanjšalo marže vodilnih podjetij in zmanjšalo prihodke. Na upad vrednosti je vplivala tudi pandemija koronavirusa leta, ki je v prvih mesecih 2020 ustavila številne infrastrukturne projekte.
Obseg trga se je med leti 2016-2020 zniževal po -0,5 % povprečni letni stopnji in v letu 2020 dosegel skupno 18,1 mio naročnin. Obseg trga naj bi se po napovedih v obdobju 2021-2025 povečeval po 1 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegel 19 mio naročnin.
Norveški telekomunikacijski trg je eden najbolj razvitih v Evropi. Približno 3 mio ljudi uporablja fiksne telefonske linije in 3 mio mobilnih telefonov. Skoraj 90 % prebivalcev Norveške ima v neki obliki dostop do interneta. Norveška ima sofisticiran telekomunikacijski trg z visoko stopnjo prodora širokopasovnih in mobilnih storitev ter visoko razvitim sektorjem digitalnih medijev.
Največji segment norveškega trga telekomunikacijskih storitev je segment mobilnih storitev, ki je imel v letu 2020 skupno 15,5 mio naročnin, kar predstavlja 85,6 % celotnega obsega trga. Segment fiksnih storitev je imel v tem letu 2,6 mio naročnin ali 14,4 % celotnega obsega trga.
Analitiki napovedujejo, da bo norveški telekomunikacijski trg v obdobju 2021-2025 rasel po 4,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegel vrednost 3,6 mlrd EUR.
Glavni konkurenti na trgu:
- Telenor Objects AS
- TeliaSonera Norge AS
- Ice
Vrednost norveškega trga telekomunikacijskih storitev je v letu 2020 upadla za -14,2 % in dosegla 3,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 2016–2020 je znašala -4 %.
Rast vrednosti trga po letih (v mio EUR)
| Leto | EUR | Povprečna letna stopnja rasti |
|---|---|---|
| 2016 | 3.693 | |
| 2017 | 3.716 | 1,8 % |
| 2018 | 3.559 | 1,1% |
| 2019 | 3.660 | -3,9 % |
| 2020 | 3.070 | -14,2 % |
Analitiki napovedujejo, da bo se bo vrednost norveškega trga telekomunikacijskih storitev v obdobju 2021–2025 povečevala po 4,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegla 3,6 mlrd EUR, kar je 25,7 % več kot leta 2020.
Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)
| Leto | EUR | Povprečna letna stopnja rasti |
|---|---|---|
| 2021 | 3.388 | 16,4 % |
| 2022 | 3.445 | 1,2 % |
| 2023 | 3.652 | 1,8 % |
| 2024 | 3.644 | 2,5 % |
| 2025 | 3.606 | 2,5 % |
Segment mobilnih storitev je največji segment trga telekomunikacijskih storitev na Norveškem in predstavlja 85,6 % celotnega obsega trga.
Tržna segmentacija po segmentih glede na obseg za leto 2020 (v odstotkih)
| Mobilne storitve | 85,6 % |
| Fiksne storitve | 14,4 % |
Norveška predstavlja 1,5 % evropskega trga telekomunikacijskih storitev glede na obseg.
Tržna segmentacija v regiji za leto 2020 glede na obseg (v odstotkih)
| Nemčija | 16,1 % |
| Združeno kraljestvo | 14,7 % |
| Švedska | 2,6 % |
| Norveška | 1,5 % |
| Danska | 1,4 % |
| Ostale evropske države | 63,7 % |
Največja podjetja na področju telekomunikacij na Norveškem
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2020) |
|---|---|
| Telenor ASA | 12.505,65 |
| Telenor Norge As | 2.593,29 |
| Marlink As | 311,66 |
| Ice Communication Norge As | 221,33 |
| Ice Group ASA | 194,49 |
| Telenor Global Services AS | 193,62 |
| Globalconnect As | 174,53 |
Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.
Vir: Factiva, november 2021.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
Poslovanje
