Norveška

Gospodarske panoge Norveške


Oglejte si predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje
Gospodarstvo ter možnost vstopa na norveški trg
Gospodarske panoge Norveške – Zelene tehnologije
Ostale perspektivne panoge na trgu


Gospodarstvo ter možnost vstopa na norveški trg

Vpogled v trg

Norveško gospodarstvo je 2. največje med skandinavskimi državami, takoj za Švedsko. Ima enega najvišjih standardov razvoja na svetu.

Država ima velik naftni sektor, ki predstavlja 11 % BDP, zato je njeno gospodarstvo izpostavljeno nihanjem svetovnih cen nafte.

Norveška velja za eno najbogatejših držav, njen BDP na prebivalca je v letu 2022 znašal 100.436 EUR.

Storitveni sektor je visoko razvit in letno ustvari okoli 69 % BDP.

Norveška se je leta 2022 uvrstila na 44. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

 
Industrijski sektor

Industrijski sektor ustvari 29 % BDP in zaposluje približno 1/5 delovne sile. 

Država je bogata z naravnimi viri, nafto, vodno energijo, ribami, gozdovi in ??minerali. Je 3. največja svetovna izvoznica zemeljskega plina in 10. največja izvoznica surove nafte.

Njena velika flota trgovskih ladij je ena najsodobnejših med pomorskimi državami in se po vrednosti uvršča na 4. mesto.

Pomembnejše industrije v državi so še pomorski prevoz, ladjedelništvo, ribištvo in ribogojstvo, IKT, industrija celuloze in papirja ter predelava lahkih kovin.

Leta 2022 je Norveška beležila rast industrijske proizvodnje v višini 2,6 %. Za leto 2023 je napovedana rast v višini 5,1 %, v letih 2024 in 2025 pa v višini 3,7 % in 3,4 %.

Tržni izzivi

Tržne priložnosti na norveškem trgu so omejene zaradi razmeroma majhne velikosti domačega trga, njegove geografske lege in visokih stroškov poslovanja.

Po napovedih EIU se bo potrošniška poraba v letu 2023 upočasnila, zaradi višje inflacije po Evropi, čeprav bo ostala pozitivna, za razliko od številnih primerljivih trgov.
 

Priložnosti na trgu 

Poraba gospodinjstev na prebivalca je na Norveškem med najvišjimi v zahodni Evropi in predvsem v nordijskih državah.

Norveški delež zasebne potrošnje v celotnem BDP je nižji kot v večini zahodnoevropskih gospodarstev, predvsem zaradi velikega javnega sektorja.

Norveška ponuja številne priložnosti za slovenske izvoznike, predvsem na področjih obnovljivih virov energije, informacijske tehnologije, logistike, turizma, zdravstvenega varstva, lesne in prehrambne industrije ter potrošniškega blaga.
 

Vstop na trg 

Lokacija Norveške, pomanjkanje metropolitanskih območij svetovnega pomena in bližina razmeroma stagnirajočega evropskega gospodarstva, predstavljajo izzive tujim podjetjem.
 
Država ponuja veliko možnih področij za rast, a je pred vstopom na trg nujna temeljita priprava, vnaprejšnje načrtovanje in raziskava trga. 
 

Gospodarske panoge Norveške – Zelene tehnologije

  • Norveška in njene nordijske sosede veljajo za vodilne v svetu na področju uporabe obnovljive energije, zelenih tehnologij in trajnostnega ravnanja z viri. Norveška je sprejela, izpolnila ali presegla mednarodne zaveze za zmanjšanje emisij.
  • Izpusti ogljikovega dioksida so se izkazali za velik izziv za Norveško, saj je država pomembna izvoznica nafte in plina, kjer je proizvodnja ogljično intenzivna.


Hidroenergija

Norveška ima znatne vodne vire in je v zadnjih 100 letih zgradila več kot 330 jezov. Proizvodnja hidroenergije trenutno presega povpraševanje za približno 10 tWh, vendar je neto izvoz električne energije leta 2022 ustvaril primanjkljaj električne energije, zaradi česar so jezovi dosegli rekordno nizko raven. Osnovna obremenitev električne energije brez emisij ustvarja dobre pogoje za vzdrževanje ničelnih emisij ogljika v celotni vrednostni verigi, vključno z vodikom, amoniakom, proizvodnjo baterij in kovin ter različnimi načini prevoza. 


Vodik in amoniak

V posel z vodikom vstopa vse več norveških podjetij. Vlada je izpostavila vodik kot ključno strategijo v zelenem prehodu, ter omogočila financiranje raziskav in razvoja na tem področju.
 

Baterije

Norveška namerava zgraditi nekaj giga tovarn, katerih cilj bo pridobiti kobalt, nikelj in druge minerale iz regije, ali spremeniti sestavo baterij, da bi zmanjšali potrebo po uvozu redkih zemeljskih kovin. Norveška si skupaj z zavezniki prizadeva zmanjšati odvisnost od drugih v tej vrednostni verigi.
 

Električna vozila

Zaradi ugodnih finančnih spodbud, predstavljajo električna vozila skoraj 90 % vseh novih prodanih avtomobilov.
V letu 2022 je začel veljati nov pravilnik o naročanju vozil za cestni promet. Pravilnik in terminski plan določata brez-emisijske zahteve pri javnem naročanju osebnih avtomobilov od januarja 2022, lahkih dostavnih vozil in mestnih avtobusov pa od začetka leta 2023 oziroma 2025. Vlada pričakuje, da se v državi po letu 2025 ne bodo več prodajali avtomobili na bencinski pogon. Te visoke ambicije se nanašajo tudi na pomorski in letalski prevoz.
 

Kmetijstvo naslednje generacije

Da bi zmanjšala emisije podnebnih plinov, ohranjala dobro kakovost tal ter zaščitila biotsko raznovrstnost, si država prizadeva za zelene in trajnostne tehnologije tudi v kmetijstvu. Z vladno podporo se razvijajo novi poslovni modeli. Zaradi visokih stroškov dela bo avtomatizacija prinesla visoko donosnost naložb.
 

Sončna energija

Proizvodnja sončne energije je hitro rastoči sektor na svetovnem energetskem trgu. Norveška je na tem področju zelo ambiciozna in več norveških podjetij za solarno tehnologijo sodeluje pri velikih mednarodnih dogodkih. Plavajoča sončna energija je v porastu.
 

Zelene zgradbe

Pametne in energijsko učinkovite zgradbe so postale del prednostne naloge pametnih mest. Zelena gradnja je del celostnega načrta izgradnje bolj trajnostne družbe.
 

 
Ostale perspektivne panoge na trgu
 

Prehrambni izdelki

Norveška je samo 50 % samooskrbna s hrano in kmetijsko proizvodnjo. Velike trgovske verige ponujajo možnosti za prodajo številnim tujim dobaviteljem. Med potrošniki je vse večje povpraševanje po ne-tradicionalnih živilih, zdravi prehrani in ekoloških izdelkih. Priložnosti za izvoznike so še v segmentih predelanega in svežega sadja ter zelenjave, govejega mesa, vina, piva, sladkorja, sladil, pa tudi hrane za hišne ljubljenčke.
 

Les

Priložnosti so v izvozu lesa, vezanih plošč in lesnih izdelkov.


Projekti novih bolnišnic

Na Norveškem poteka več projektov gradnje in posodobitve novih bolnišnic. Te investicije so ocenjene na 8,3 mlrd EUR.

Bolnišnični projekti vlagajo v nove tehnologije in digitalizacijo. Nove bolnišnice naj bi bile opremljene z najsodobnejšo medicinsko opremo, robotskimi in logističnimi sistemi, tehnologijami pametnih zgradb in sistemi za ravnanje z odpadki, kar predstavlja poslovne priložnosti za podjetja, ki imajo inovativne izdelke ali storitve na teh področjih.


Farmacevtski izdelki

Norveški farmacevtski trg je v zadnjih letih močno narasel, trend rasti pa naj bi se po napovedih nadaljeval tudi v prihodnje.

Uvoz zdravil je leta 2022 dosegel 24,6 mlrd NOK (2,4 mlrd EUR). Po napovedih Fitch Solutions, naj bi uvoz zdravil leta 2023 dosegel 25,5 mlrd NOK (2,5 mlrd EUR), leta 2027 pa 30,9 mlrd NOK (3,05 mlrd EUR).

Norveška se je EGP pridružila leta 1994, vzporedni uvoz zdravil ni bil dovoljen. V Največ je Norveška v letu 2022 uvozila zdravil iz Nemčije (19 %). Sledijo ZDA, Švica, Danska in Španija.


Tele-medicina in e-zdravje

Zaradi hitrega staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in naraščajočih stroškov zdravstvenega varstva, med prednostne naloge norveške vlade sodijo tudi e-zdravje in tehnologija socialnega varstva.

V državi uvajajo elektronske dnevnike bolnikov/EPJ, e-recepte in nacionalni zdravstveni portal, kjer bodo državljani lahko imeli dostop do svojih digitalnih zdravstvenih informacij.

Tele-medicina je pomemben del prihodnje medicinske oskrbe.

Tudi klinični informacijski sistemi, oskrba na domu, personalizirani zdravstveni sistemi, storitve za spremljanje pacientov na daljavo ter sistemi za povezovanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih zdravstvenih informacijskih mrež, predstavljajo pomemben potencial novih poslovnih priložnosti. Vendar tu obstajajo nekatere ovire za vstop, kot so zahteva po lokalnem jeziku, pomisleki glede zasebnosti in varstva podatkov, vprašanja standardizacije in interoperabilnosti ter vprašanja povračila stroškov.


Vrednosti NOK in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.


Viri:

  • Factiva
  • EIU
  • Fitch Solutions
  • The International Trade Centre (ITC)  

 
Posodobljeno: maj 2023


Poglejte si tudi: