Norveška leta 2025 načrtuje 1. razpis za plavajoče vetrne elektrarne

 

Plavajoče vetrne elektrarne so še nezrela tehnologija, ki zahteva podporo države

Norveška vlada je 7. oktobra predlagala, da ponudi do 35 mlrd NOK ali nekaj več kot 3 mlrd EUR subvencij v 1. državnem komercialnem razpisu za plavajoče vetrne elektrarne, v skladu s predhodnim načrtom, predstavljenim junija letos.

Norveška ima ogromen potencial za plavajoče vetrne elektrarne na morju na njenem epikontinentalnem pasu, a ker je tehnologija še vedno nezrela in draga, je za pospešitev razvoja potrebna vladna podpora.

Pričakovani stroški gradnje plavajočih vetrnih elektrarn so narasli, saj je inflacija prizadela proizvajalce vetrnih turbin in druge dobavitelje, zaradi česar so se ti obrnili na vlado za podporo.

Norveški predlog proračuna za leto 2025 ohranja višino subvencije za ta projekt nespremenjeno glede na vmesni dogovor, dosežen junija, kljub nekaterim pričakovanjem industrije, da bi se višina subvencije lahko povečala.

Po ocenah vlade potrebuje projekt subvencijo do 1,42 NOK/kWh, vendar večina konzorcijev meni, da je prenizka. Prejšnji mesec je na primer Združeno kraljestvo ponudilo subvencijo v višini 2,7 NOK/kWh, kar bi bilo po njihovem mnenju lahko merilo tudi za druge projekte.

Norveška vlada je sporočila, da trenutni izračuni temeljijo na referenčnem projektu velikosti okoli 500 MW, zmogljivost vetrne elektrarne na morju pa bo odvisna od številnih dejavnikov, kot so stroški, zrelost projekta in donosnost ponudnikov.

13 konzorcijev in posameznih ponudnikov je že izrazilo zanimanje za razpis, ki se sprva osredotoča na Utsira Nord ob obali južne Norveške blizu Haugesunda, ki je razdeljen na 3 lokacije s skupno zmogljivostjo do 2,25 GW.


 

Norveški projekti vetrnih elektrarn

Norveška je del skupine North Seas Energy Cooperation (NSEC), katere cilj je doseči vsaj 260 GW vetrnih zmogljivosti na morju. V skupini so poleg Norveške še Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska in Švedska.

Leta 2023 je norveška vlada obnovila svojo zavezo, da bo do leta 2040 razvila 30 GW vetrnih elektrarn na morju.

V okviru tega cilja je izbrala 3 potencialna območja v Severnem morju za razpis, načrtovan za leto 2025. Prvi 2 območji sta že odprti, to sta območje Sørlige Nordsjø II (3 GW potenciala) in območje Utsira Nord (1,5 GW potenciala). Vlada je predlagala razširitev teh območij še na tretje območje, Vestavind B.

Maja 2023 so energetska podjetja - norveška Equinor in Petoro, francoski TotalEnergies, britanski Shell in amariški Conoco Phillips, odložila razvoj 1 GW projekta plavajočih vetrnih elektrarn Trollvind na morju, namenjenega oskrbi z energijo obalnih polj Troll in Oseberg na Norveškem.

Odločitev o naložbi je bila prvotno pričakovana leta 2023, zagon projekta pa leta 2027, s proizvodnjo 4,3 TWh/leto. Vendar pa Equinor na podlagi razpoložljivosti tehnologije, naraščajočih stroškovnih izzivov in napetega časovnega razporeda ne vidi več poti za izvedbo projekta precej pred letom 2030.
 

Globalni trg vetrnih elektrarn na morju

Projekti vetrnih elektrarn na morju se hitro razvijajo po vsem svetu.

Leta 2023 je bilo 2. najboljše leto doslej za svetovno vetrno industrijo na morju, saj so se nove zmogljivosti lani povečale za 24 %.
Do konca leta 2023 je delovalo skupno 75 GW svetovnih vetrnih zmogljivosti na morju.

Analitiki Global Wind Energy Council ocenjujejo, da se bo visoka rast v sektorju v prihodnjih letih nadaljevala, zmogljivosti pa bi se do leta 2033 lahko povečale na 487 GW,  če se bo sedanji zagon politike nadaljeval.

V prihodnjih letih se bo veliko novih projektov vetrnih elektrarn na morju odprlo v Aziji in Tihem oceanu, Latinski Ameriki in Evropi, saj vlade sprejemajo vetrne elektrarne na morju kot rešitev za zagotavljanje čiste in cenovno dostopne energije za svoje prebivalce in industrije.


Viri:
 

• Reuters News & Media Inc.
• Global Energy Research
• Global Wind Energy Council

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije
 
Gospodarske panoge Norveške – zelene tehnologije

Gospodarstvo ter možnost vstopa na norveški trg




Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.