Nemčija 
Predstavitev gospodarstva Nemčije
Predstavitev države
Uradni naziv | Bundesrepublik Deutschland / Zvezna republika Nemčija |
Mednarodna oznaka | DE/DEU |
Glavno mesto | Berlin |
Velikost (km2) | 356.970 |
Prebivalci (mio) | 82,9 |
Uradni jezik | Nemški. Več o poslovnem sporazumevanju |
Vera | Rimo-katoliki (26,7 %), protestanti (24,3 %), muslimani (3,5 %) |
Denarna enota | Evro (EUR) |
Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
Klicna številka | + 49 |
Večja mesta
Večja mesta | Število prebivalcev |
---|---|
Berlin | 3.426.000 |
Hamburg | 1.739.000 |
München | 1.260.000 |
Köln | 963.000 |
Frankfurt | 650.000 |
Stuttgart | 593.000 |
Politična ureditev
Politični sistem: |
Zvezna republika 16 dežel, vsaka dežela ima svojo vlado in parlament. Zahodna Nemčija se je združila z Vzhodno 3. oktobra 1990. |
Pravni sistem: |
Temeljni zakon (Grundgesetz) iz leta 1949 |
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament. Bundestag (spodnji dom) ima trenutno 631 članov (299 je neposredno izvoljenih iz posameznih volilnih enot, 332 pa preko strankarskih list v posamezni deželi, tako da se doseže sorazmerna zastopanost). Prag za vstop v Bundestag je vsaj 5 % volilnih glasov. Bundesrat (zgornji dom) sestavlja 16 članov, ki jih imenujejo deželne oblasti. |
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 26. septembra 2021. (Bundestag); naslednje zvezne volitve bodo predvidoma septembra 2025. |
Vodstvo države: |
Zvezni predsednik je izvoljen za največ dve petletni obdobji. Izvoli ga Zvezna skupščina, ki je sestavljena iz članov Bundestaga in predstavnikov deželnih parlamentov. Predsednik ima predvsem ceremonialno vlogo. Novi predsednik Frank-Walter Steinmeier je bil izvoljen 12. februarja 2017. |
Izvršilna oblast: |
Zvezno vlado vodi kancler, ki ga izvoli Bundestag na predlog zveznega predsednika. |
Nemčija je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
---|---|---|---|---|---|
Število prebivalcev (v mio): | 82,9 | 82,9 | 82,9 | 82,8 | 82,8 |
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 238 | 238 |
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 3.647,6 | 3.478,5 | 3.561,3 | 3.364,0 | 3.477,7 |
BDP per capita (v EUR): | 44.023 | 41.969 | 42.964 | 40.611 | 41.987 |
BDP (PPP, v mlrd EUR): | 4.641,9 | 4.402,6 | 4.088,9 | 4.000,0 | 4.140,2 |
BDP per capita (PPP, v EUR): | 56.031 | 53.112 | 49.335 | 48.289 | 49.982 |
Rast BDP (v %): | 2,9 | 3,3 | 2,8 | -4,9 | 1,1 |
Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,3 | 3,4 | 3,5 | 3,9 | 3,2 |
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,8 | 3,9 | 3,2 | 0,4 | 1,4 |
Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -1.405,7 | -1.328,2 | -1.263,5 | -1.004,4 | -1.087,9 |
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 1.617,6 | 1.517,5 | 1.442,9 | 1.195,7 | 1.304,4 |
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,8 | 5,0 | 6,9 | -10,1 | 1,1 |
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,4 | 4,7 | 7,7 | -9,2 | 2,9 |
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 88,2 | 85,5 | 83,2 | 98,8 | 60,4 |
Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 1.186,1+ | 6.843,1 | 5.927,8 | 6.334,6 |
Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 1.101,0+ | 6.278,9 | 5.075,4 | 5.502,9 |
Stopnja tveganja države (op): | / | 18 | 18 | 17 | 22 |
Razred tveganja (op): | / | A | A | A | B |
Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 22 | 24 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto plača se je januarja 2022 povišala na 9,82 EUR na uro.
Povprečna bruto mesečna plača se je v Q3 2021 povečala na 4.130 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
---|---|---|---|---|
Rast zasebne potrošnje | 0,5 | 4,3 | 2,9 | 1,5 |
Rast javne potrošnje | 2,8 | 1,2 | 1,6 | 1,8 |
Rast investicij | 2,2 | 5,6 | 3,6 | 2,1 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Nemčija je v letu 2020 izvozila za 1.179,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 982,3 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 197,3 mlrd EUR. V letu 2020 je Nemčija največ izvažala stroje, vozila, električno in elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2020 so bile ZDA, kamor so izvozili 8,8 % od celotnega izvoza. Sledijo Kitajska, Francija, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Nemčija je v letu 2020 največ uvozila strojne, električne in elektronske opreme, vozil, mineralnih goriv ter farmacevtskih izdelkov. Največ je v letu 2020 uvozila iz Kitajske (11,4 % od celotnega uvoza), Nizozemske, ZDA, Poljske in Francije.
Nemčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018- 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
---|---|---|---|
Stroji, jedrski reaktorji | 12,8 | Stroji, jedrski reaktorji | 17,2 |
Električna in elektronska oprema | 12,7 | Vozila | 15,3 |
Vozila | 10,5 | Električna in elektronska oprema | 11,0 |
Mineralna goriva, olja | 6,6 | Farmacevtski izdelki | 7,1 |
Farmacevtski izdelki | 5,6 | Optična, tehn. in medic. oprema | 5,4 |
Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
---|---|---|---|
Kitajska | 11,4 | ZDA | 8,6 |
Nizozemska | 7,7 | Kitajska | 8,0 |
ZDA | 6,6 | Francija | 7,5 |
Poljska | 5,7 | Nizozemska | 6,5 |
Francija | 5,5 | Združeno kraljestvo | 5,5 |
Slovenija (34. mesto) | 0,5 | Slovenija (39. mesto) | 0,4 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Nemčiji so v letu 2018 znašale 795,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,3 %. Celotne izhodne TNI Nemčije so v letu 2018 znašale 1.394,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Nemčiji 2019 - 2022 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 222,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Francija in Švica. Največ investicij je na področju transporta in nepremičnin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
---|---|
ZDA | 55.503,5 |
Francija | 16.195,5 |
Švica | 15.635,6 |
Nizozemska | 11.916,1 |
Združeno kraljestvo | 11.496,5 |
Druge države | 111.906,8 |
Skupaj | 222.654,0 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
---|---|
Transport | 28.085,3 |
Nepremičnine | 15.591,9 |
Elektronske komponente | 11.246,9 |
Komunikacije | 10.624,7 |
Kemikalije | 7.390,4 |
Drugi sektorji | 149.714,6 |
Skupaj | 222.654,0 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
---|---|
Amazon.com | 2.759,3 |
Goodman Group | 2.631,9 |
Panattoni Europe | 1.262,8 |
Airbus | 1.172,6 |
Vodafone Germany | 677,5 |
Kuehne + Nagel International | 644,1 |
Oberbank | 162,5 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi: