Nemčija 
Predstavitev gospodarstva Nemčije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Bundesrepublik Deutschland / Zvezna republika Nemčija |
| Mednarodna oznaka | DE/DEU |
| Glavno mesto | Berlin |
| Velikost (km2) | 356.970 |
| Prebivalci (mio) | 82,9 |
| Uradni jezik | Nemški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (26,7 %), protestanti (24,3 %), muslimani (3,5 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 49 |
Prebivalstvo Nemčije
Nemčija ima 82,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Berlin | 3.426.000 |
| Hamburg | 1.739.000 |
| München | 1.260.000 |
| Köln | 963.000 |
| Frankfurt | 650.000 |
| Stuttgart | 593.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika 16 dežel, vsaka dežela ima svojo vlado in parlament. Zahodna Nemčija se je združila z Vzhodno 3. oktobra 1990. |
|
Pravni sistem: |
Temeljni zakon (Grundgesetz) iz leta 1949 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament. Bundestag (spodnji dom) ima trenutno 631 članov (299 je neposredno izvoljenih iz posameznih volilnih enot, 332 pa preko strankarskih list v posamezni deželi, tako da se doseže sorazmerna zastopanost). Prag za vstop v Bundestag je vsaj 5 % volilnih glasov. Bundesrat (zgornji dom) sestavlja 16 članov, ki jih imenujejo deželne oblasti. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 26. septembra 2021. (Bundestag); naslednje zvezne volitve bodo predvidoma septembra 2025. |
|
Vodstvo države: |
Zvezni predsednik je izvoljen za največ dve petletni obdobji. Izvoli ga Zvezna skupščina, ki je sestavljena iz članov Bundestaga in predstavnikov deželnih parlamentov. Predsednik ima predvsem ceremonialno vlogo. Novi predsednik Frank-Walter Steinmeier je bil izvoljen 12. februarja 2017. |
|
Izvršilna oblast: |
Zvezno vlado vodi kancler, ki ga izvoli Bundestag na predlog zveznega predsednika. |
Nemčija je članica EU (European Union). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 82,9 | 82,9 | 82,9 | 82,8 | 82,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 238 | 238 | 237 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 3.766,0 | 3.418,4 | 3.595,2 | 3.401,8 | 3.477,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 45.454 | 41.243 | 43.374 | 41.071 | 41.988 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 4.486,3 | 4.379,0 | 4.096,6 | 4.036,8 | 4.135,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 54.155 | 52.828 | 49.424 | 48.736 | 49.931 |
| Rast BDP (v %): | -1,0 | 1,0 | 2,6 | -4,1 | 1,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,8 | 3,4 | 3,6 | 3,7 | 3,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 6,5 | 8,3 | 3,2 | 0,4 | 1,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -1.782,3 | -1.566,3 | -1.174,5 | -999,0 | -1.088,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 1.843,8 | 1.633,3 | 1.367,2 | 1.190,3 | 1.303,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 0,3 | 1,3 | 9,5 | -10,1 | 1,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 0,1 | 4,4 | 9,0 | -9,2 | 2,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 72,1 | 59,7 | 62,3 | 125,3 | 64,0 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 3.903,4+ | 6.924,2 | 5.927,8 | 6.334,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 3.600,4+ | 6.297,8 | 5.075,4 | 5.502,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 22 | 18 | 17 | 22 |
| Razred tveganja (op): | / | B | A | A | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 22 | 24 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto plača se je januarja 2022 povišala na 9,82 EUR na uro.
Povprečna bruto mesečna plača se je v Q3 2021 povečala na 4.130 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 0,5 | 4,3 | 2,9 | 1,5 |
| Rast javne potrošnje | 2,8 | 1,2 | 1,6 | 1,8 |
| Rast investicij | 2,2 | 5,6 | 3,6 | 2,1 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Nemčija je v letu 2021 izvozila za 1.442,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 1.263,5 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 179,3 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Nemčija največ izvažala strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter optično, tehnično in medicinsko opremo.
- Največ so v letu 2021 izvozili v ZDA (8,9 % od celotnega izvoza), sledijo Kitajska, Francija, Nizozemska in Poljska.
- Nemčija je v letu 2021 največ uvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila, nafto in plin ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (11,8 % od celotnega uvoza), sledijo Nizozemska, ZDA, Poljska in Italija.
Nemčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019- 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 12,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 16,5 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 12,4 | Vozila | 15,1 |
| Vozila | 9,5 | Električna in elektronska oprema | 10,8 |
| Mineralna goriva, olja | 9,0 | Farmacevtski izdelki | 7,3 |
| Farmacevtski izdelki | 5,6 | Optična, tehn. in medic. oprema | 5,2 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 11,8 | ZDA | 8,9 |
| Nizozemska | 7,6 | Kitajska | 7,5 |
| ZDA | 6,0 | Francija | 7,4 |
| Poljska | 5,7 | Nizozemska | 6,7 |
| Italija | 5,4 | Poljska | 5,7 |
| Slovenija (35. mesto) | 0,6 | Slovenija (37. mesto) | 0,4 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Nemčiji so v letu 2020 znašale 991,1 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 10,6 %.
- Celotne izhodne TNI Nemčije so v letu 2020 znašale 1.715,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 10,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Nemčiji 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Pogosta vpršanja
Kakšne so poslovne priložnosti v Nemčiji?
Nemški trg, ki ga odlikuje visoka raven produktivnosti, visoko usposobljena delovna sila, kakovosten inženiring in dobra infrastruktura, ponuja priložnosti v številnih sektorjih.Priložnosti na nemškem trgu
Kako prodajati preko spleta v Nemčijo?
Nemci preko spleta največ kupujejo oblačila, elektroniko, gospodinjske aparate in pohištvo.Spletna prodaja v Nemčiji
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Nemčiji?
Standardna stopnja je 19 %, za nekatere dobave blaga in storitev pa velja znižana stopnja 7 % in ničelna stopnja.Davek na dodano vrednost v Nemčiji
Kako ustanoviti d.o.o. v Nemčiji?
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi eden ali več ustanoviteljev, ki so lahko pravne ali fizične osebe. Ni omejitev glede državljanstva, sedeža ali stalnega bivališča ustanoviteljev.Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Nemčiji
Poglejte si tudi:
