Nemčija

Oglejte si predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje
Gospodarstvo ter možnost vstopa na nemški trg
Gospodarske panoge v Nemčiji - Avtomobilska industrija
Ostale perspektivne panoge na trgu

Gospodarstvo ter možnost vstopa na nemški trg

Vpogled v trg

Nemško gospodarstvo je 4. največje na svetu, za ZDA, Kitajsko in Japonsko in predstavlja nekaj več kot 20 % celotnega BDP EU.
 
Nemško gospodarstvo je bilo v letu 2023 najslabše med velikimi gospodarstvi na svetu, saj se je realni BDP v celotnem letu 2023 skrčil za -0,1 %. Gospodarstvo v državi se je zaporedno skrčilo v zadnjih dveh četrtletjih 2023, kar pomeni, da je Nemčija zašla v tehnično recesijo.
 
Nemčija je bila do leta 2021 največja trgovinska partnerica Slovenije, leta 2022 pa jo je prehitela Švica in Nemčijo potisnila na 2. mesto.
Tudi v letu 2023 je bila Nemčija 2. največja trgovinska partnerica Slovenije.

Izvoz Slovenije v Nemčijo se je v letu 2023 prvič znižal in sicer iz 7.643,513 mio EUR na 7.429.435 mio EUR.

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 30 % BDP in zaposluje približno 1/4 delovne sile v državi.

Nemčija ima velik in sofisticiran industrijski sektor s posebnim strokovnim znanjem in izkušnjami na področju avtomobilizma.

Nemčija je najbolj industrializirana država v Evropi, njeno gospodarstvo pa je zelo raznovrstno. Nemčija je vodilna izvoznica strojne opreme, avtomobilov, kemikalij in gospodinjskih aparatov.

Industrijska dejavnost je skoncentrirana predvsem v deželah Baden-Württemberg in Severno Porenje-Vestfalija, kjer deluje več kot polovica od 1.600 nemških proizvodnih podjetij, ki so opredeljena kot vodilna na globalnem trgu. 
 
Industrijska proizvodnja je v Nemčiji v letu 2023 še naprej upadala in se je v celotnem letu skrčila za -1,5 %. Za leto 2024 EIU napoveduje -2 % upad industrijske proizvodnje, v letih 2024 in 2025 pa ponovno rast v višini 2,2 % in 0,6 %.
 

Tržni izzivi

Leta 2024 EIU napoveduje nemškemu gospodarstvu šibko rast v višini 0,3 %, kar je pod povprečjem evrskega območja, ki znaša 0,8 %.
 
Glavni razlogi za slabo uspešnost Nemčije so:

• sorazmerno visoka izpostavljenost njenega velikega, izvozno usmerjenega in ogljično intenzivnega industrijskega sektorja skupnim učinkom šoka zaradi cen energije
• motnje v dobavnih verigah med pandemijo in rusko-ukrajinsko vojno
• zmanjšano povpraševanje s Kitajske
• domače strukturne pomanjkljivosti, kot so nizka poraba javnih naložb, pomanjkanje delovne sile, počasno prilagajanje spreminjajočim se avtomobilskim trendom, počasen tempo digitalizacije, sorazmerno visoki stroški energije in visoka stopnja birokracije.

 
Ker gre za največje gospodarstvo v evrskem območju, ki je zelo integrirano v dobavne verige v srednji Evropi, to zavira regionalno rast in posledično negativno vpliva tudi na slovensko gospodarstvo. 
 

Priložnosti na trgu 

Nemčija je največji potrošniški trg v EU, BDP na prebivalca pa je najvišji med velikimi gospodarstvi.
 
Nemški trg, ki ga odlikujejo visoka raven produktivnosti, visoko usposobljena delovna sila, kakovosten inženiring, dobra infrastruktura in lokacija v središču Evrope, ponuja priložnosti v številnih sektorjih.
 
Nemška vlada izvaja vrsto spodbud in podpornih pobud za tuje vlagatelje in zagonska podjetja, s čimer povečuje privlačnost države kot poslovne destinacije.
 
Država usmerja naložbe v zdravstveno infrastrukturo, prometno omrežje in digitalizacijo.

Vlada daje prednost e-javnim storitvam, digitalizaciji podjetij, avtomobilskim inovacijam in digitalnim spretnostim delovne sile.

Nadaljuje se prizadevanje za industrijo 4.0, ki se osredotoča na nadgradnjo proizvodnje z avtomatizacijo in povezanimi sistemi.
 
Energetski prehod se osredotoča na nacionalno vodikovo strategijo, izboljšanje električnega omrežja in nove terminale za utekočinjeni zemeljski plin, z namenom zmanjšanja odvisnosti od Rusije.

Vstop na trg 

Na nemškem trgu najbolj uspejo tista podjetja, ki ponujajo inovativne izdelke visoke kakovosti. V mnogih primerih za nemške kupce cena ni najpomembnejša, saj dajejo prednost kakovosti in zanesljivosti.

Tako kot na vsakem trgu, je pred vstopom na trg pomembno opraviti temeljito tržno raziskavo, ki vključuje razumevanje lokalne konkurence ter prepoznavanje potencialnih partnerjev in distributerjev.

Nemško poslovno kulturo zaznamujejo točnost, neposredna komunikacija in osredotočenost na kakovost. Pomembno je tudi vzpostavljanje osebnih odnosov, pogosto pa imajo prednost osebna srečanja.

Sposobnost učinkovite komunikacije v nemščini je lahko prednost, saj izkazuje spoštovanje do lokalne kulture in lahko pomaga zgraditi zaupanje s potencialnimi strankami in partnerji. 

Prodajni B2B cikli so v Nemčiji običajno daljši kot v drugih državah. To je deloma posledica dejstva, da so nemška podjetja strogo regulirana in pogosto zahtevajo posebne certifikate ali odobritve, preden lahko uporabljajo nov izdelek ali storitev. Poleg tega so nemška podjetja tudi bolj previdna pri odločanju o nakupu in lahko traja dlje, da ocenijo in primerjajo različne možnosti, preden se odločijo za nakup. 

V nekaterih panogah, kot je na primer avtomobilska industrija, so lahko prodajni cikli precej dolgi in lahko trajajo več mesecev ali celo let. To je zaradi dolgoročnosti izdelkov in kompleksnosti prodajnega procesa. Po drugi strani pa so pri tehnologiji ali programski opremi lahko prodajni cikli krajši, ker je narava izdelka in proces odločanja manj zapleten.


 

Gospodarske panoge v Nemčiji - Avtomobilska industrija

Vpogled v trg

Leta 2022 je bila Nemčija 5. na svetovni ravni po prodaji novih vozil (za Kitajsko, ZDA, Indijo in Japonsko) in 6. po proizvodnji vozil.
V zadnjih letih se je nemški avtomobilski sektor soočil z motnjami zaradi pandemije, vojne med Rusijo in Ukrajino in visokih cen energije.

Te motnje so razkrile strukturne slabosti v nemškem gospodarstvu, kot so počasen tempo digitalizacije, visoki stroški energije in počasno prilagajanje globalnemu prehodu na električna vozila (EV) v vse bolj konkurenčni in s subvencijami usmerjeni avtomobilski industriji.

 
Avtomobilska proizvodnja 

Leta 2022 je bila Nemčija 6. največji proizvajalec vozil na svetu, za Kitajsko, ZDA, Japonsko, Indijo in Južno Korejo in je predstavljala približno tretjino avtomobilske proizvodnje v EU in 6 % svetovne proizvodnje.

Nemška proizvodnja vozil je v zadnjih 5 letih upadala, kot odziv na povečane svetovne trgovinske napetosti, selitev proizvodnje v tujino (predvsem na Kitajsko), strukturnega odmika od proizvodnje vozil na dizelsko gorivo, ter velikih motenj v dobavni verigi sredi pandemije.

Letna proizvodnja osebnih avtomobilov se je leta 2022 prvič po 6 letih povečala za 12 % na 3,5 mio enot, leta 2023 pa se je ponovno povečala za 18 % na 4,1 mio enot. Kljub temu je proizvodnja ostala približno -25 % pod trendom pred pandemijo.
saj predstavljajo približno eno petino celotnega izvoza blaga. Največji izvozni trgi so ZDA, Kitajska in Združeno kraljestvo.
 

Glavni nemški proizvajalci avtomobilov

V Nemčiji so 3 glavni proizvajalci avtomobilov: Volkswagen, Mercedes-Benz in BMW.

Največji nemški proizvajalec avtomobilov je Volkswagen (VW). V zadnjih letih se je, tako kot pri mnogih proizvajalcih, njegov fokus nekoliko premaknil z velikih količin na vozila z višjimi maržami.

Prodaja in prihodki skupine VW so si po škandalu z dizelskimi emisijami leta 2015 hitro opomogli, k čemur je pripomogla močna opora na Kitajskem, kjer ima VW skupna podjetja z dvema domačima proizvajalcema avtomobilov, FAW in SAIC. Njegov tržni delež na Kitajskem pa pada zaradi vse močnejše konkurence kitajskih blagovnih znamk kot je BYD, zlasti v sektorju EV. Kitajska kljub temu ostaja osrednji trg na naložbe VW, glede na njeno pomembno vlogo v prodajnih in dobavnih verigah.

• Leta 2022 se je VW dogovoril za skupno podjetje v vrednosti 2,4 mlrd EUR s podjetjem Horizon Robotics, kitajskim proizvajalcem čipov za umetno inteligenco (AI).
• VW je leta 2023 pridobil 5 % delež kitajskega proizvajalca EV Xpeng,
• leta 2024 pa namerava na Kitajskem odpreti inovacijski center v vrednosti 1 mlrd EUR.

VW namerava v letih 2023–2028 vložiti 180 mlrd EUR v digitalne tehnologije in prehod na EV. 
 

Največji proizvajalci vozil v Nemčiji

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2023)
Volkswagen AG	349.172,64
Bayerische Motoren Werke AG	168.471,43
Mercedes-Benz Group AG	166.001,21
AUDI AG	75.693,94
Daimler Truck Holding AG	60.552,99
TRATON SE	50.782,60
Porsche AG	43.911,48

 
Prodaja osebnih avtomobilov 

Nemčija ima zrel avtomobilski trg. Povprečna starost voznega parka osebnih avtomobilov se je v zadnjem desetletju vztrajno dvigovala in po podatkih Zvezne uprave za motorni promet je leta 2023 znašala 10 let.
 
Število osebnih avtomobilov je bilo konec leta 2023 ocenjeno na 48,8 mio, kar ustreza 588 avtomobilom na 1.000 ljudi. To je ena najvišjih stopenj gostote avtomobilov v EU.

Prodaja novih avtomobilov se je v letu 2023 povečala za 7,3 % na 2,84 mio enot, kar je prvo znatno povečanje v zadnjih 4 letih. Prodaja je bila lani višja od 2,6 mio leta 2021, vendar približno -15 % pod ravnjo pred pandemijo. Zaostanki naročil zaradi pandemije so bili glavno gonilo rasti prodaje v letu 2023.

EIU napoveduje večinoma nespremenjeno raven prodaje novih avtomobilov v letu 2024 in skromno povprečno letno rast v višini 2,3 % v letih 2024–2028, pri čemer bo letna prodaja ostala pod trendom pred pandemijo.

Tržni deleži avtomobilskih znamk v Nemčiji v letu 2023

Tržni delež avtomobilov nemških znamk (vključno s tistimi, proizvedenimi v tujini za nemške avtomobilske proizvajalce) je približno 70 %.

Vodilna znamka leta 2023 je bil Volkswagen (z 18,2 % prodaje novih avtomobilov). Sledijo 3 domače znamke: Mercedes-Benz (9,8 %), Audi (8,7 %) in BMW (8,2 %).

Tržni delež vseh znamk v lasti Volkswagna (Audi, Bentley, Cupra, Lamborghini, Porsche, SEAT, Škoda in Volkswagen) je bil v letu 2023 približno 40 %.

 

Električna vozila (EV) 

Nemčija je največji evropski trg za EV.

Prodaja EV je v letih 2020–2022 v Nemčiji vztrajno rasla, saj je bila podprta z uradnimi spodbudami.
EV in priključni hibridi so leta 2022 predstavljala 31 % prodaje novih avtomobilov, kar je 6. največji delež v Evropi. Vendar se je prodaja EV leta 2023 zmanjšala za -16 %, zaradi zmanjšanih spodbud in oslabljenih potrošniških financ, pri čemer je delež EV v prodaji novih avtomobilov padel na manj kot 25 %.

Decembra 2023 je vlada zaradi fiskalnih pritiskov nepričakovano ukinila vse spodbude za EV, kar je bilo eno leto pred načrtovanim iztekom. Ta preobrat v politiki bo zmanjšal kratkoročno povpraševanje po EV in po napovedih bo prodaja EV upadla tudi v letu 2024. Težave s cenovno dostopnostjo in omejitve polnilne infrastrukture bodo še naprej omejevale uporabo EV med zasebnimi kupci.

Leta 2023 je število novih registracij EV znašalo 699.943 enot, kar je -16 % manj kot leta 2022. Delež EV v prodaji novih avtomobilov je padel na 24,6 % (11. najvišja stopnja v Evropi) z 32 % leta 2022.
 

Največje nemške trgovinske partnerice v avtomobilski industriji 

Največ je nemška avtomobilska industrija v letu 2023 izvozila v ZDA, na Kitajsko, v Združeno kraljestvo, Francijo in na Nizozemsko. Slovenija v izvozu zaseda 37. mesto.
 
Največ izdelkov avtomobilske industrije je Nemčija v letu 2023 uvozila iz Češke, Španije, Italije, Poljske in ZDA. Pri uvozu je Slovenija na 21. mestu.
 
Slovenija je v letu 2023 v Nemčijo izvozila za 1,49 mlrd EUR izdelkov avtomobilske industrije, uvozila pa jih je za 1,14 mlrd EUR.

 
Vrednost blagovne menjave na področju avtomobilske industrije (Slovenija-Nemčija; v 1.000 EUR)

(Kombinirana nomenklatura: 87 - Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor)

 

Ostale perspektivne panoge na trgu

Zdravstvo

Nemčija ima največji zdravstveni trg v vsej Evropi, z 84,7 mio prebivalcev, 2.000 bolnišnicami, 400.000 zdravniki in 20 mio bolnikov, ki letno potrebujejo zdravstvene storitve.

Od leta 2020 je prizadevanje nemške vlade za digitalizacijo zdravstvenega varstva pripeljalo do izvajanja nove zakonodaje, ki lastnikom medicinske tehnologije olajša uvedbo aplikacijskih rešitev za zdravstveno varstvo.

Nemški trg medicinskih pripomočkov bo v prihodnjih letih beležil stalno rast in bo ostal eden najprivlačnejših trgov medicinskih pripomočkov na svetu, kljub obstoječim makroekonomskim omejitvam.

Nemčija bo ostala eno najbolj inovativnih gospodarstev v proizvodnji medicinskih pripomočkov na svetu. Zakon o medicinskih raziskavah bo poenostavil postopek kliničnega preskušanja medicinskih pripomočkov v Nemčiji in s tem skrajšal čas za lansiranje medicinskih pripomočkov na trg.
 

Napredna proizvodnja

Nemčija ima enega najbolj konkurenčnih in inovativnih sektorjev predelovalne industrije. Ta sektor predstavlja 10 % evropskega gospodarstva, 23 % nemškega gospodarstva in zagotavlja 7,7 mio delovnih mest.

Nemška vlada se zaveda, da je digitalizacija proizvodnje, znana tudi kot napredna proizvodnja ali industrija 4.0, bistvenega pomena za ohranitev vodilnega položaja v proizvodnem prostoru. Cilj vladne pobude Industrija 4.0 je povečati raven proizvodne produktivnosti za do 50 %, hkrati pa prepoloviti potrebna sredstva.

Priložnosti so v številnih nemških panogah, vključno z avtomobilsko, kemično in strojno industrijo, ter industrijo električne opreme.

Fintech

Nemška finančna in zavarovalniška industrija je ena največjih finančnih industrij v Evropi.

Industrija je podvržena velikim spremembam zaradi uvedbe novih tehnologij, kot sta Blockchain in umetna inteligenca (AI), ter novimi fintech podjetji, ki vstopajo na trg.

Nemške banke in podjetja se vse pogosteje obračajo k novejšim tehnologijam, prek partnerstev ali vlaganj v lastna zagonska podjetja.

 
Zelene tehnologije 

Sredi naraščajočih trendov ogljične nevtralnosti, želi Nemčija razviti nova področja zelene tehnologije in si prizadeva za širitev obnovljive energije.

To ponuja tujim podjetjem številne priložnosti, da na teh področjih ponudijo prepričljive rešitve, sodelujejo pri inovacijah z nemškimi podjetji, ponudijo tehnologijo, sodelujejo z nemškimi tehnološkimi partnerji na tretjih trgih ali vzpostavijo nova dobaviteljska partnerstva z nemškimi podjetji.
 

Tehnološka zagonska podjetja 

Nemčija proizvaja in privablja številna zagonska podjetja, zlasti v večjih mestih, kot sta Berlin in München.

Nemška prestolnica Berlin je vodilno evropsko središče zagonskih podjetij, kjer je nastalo 14 samorogov. Tudi München ponuja zanimive priložnosti, saj ustvarja pomembna zagonska podjetja na področju transporta, podatkov in zdravstvenega varstva.

Nemška vlada sprejema dodatne ukrepe za krepitev nemških zagonskih podjetij. Leta 2021 je ustanovila 10 mlrd EUR vreden sklad za podporo zagonskim podjetjem v fazi rasti. V ekosistemu deluje tudi več organizacij za podporo zagonskim podjetjem, kot sta Berlin Partner in WomenTech Network.


Viri:

• Factiva
• EIU
• Statistični urad RS 
• The International Trade Centre (ITC) 

 
 
Posodobljeno: april 2024

Poglejte si tudi:
 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi
• Svetovalec v državi