Švedska

Predstavitev gospodarstva Švedske

Predstavitev države

 
Uradni naziv Konungariket Sverige /Kraljevina Švedska
Mednarodna oznaka SE/SWE 
Glavno mesto Stockholm
Velikost (km2) 450.295
Prebivalci (mio) 10,2
Uradni jezik Švedski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Luteranci (57,6 %)
Denarna enota Švedska krona (SEK)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka + 46



 

Prebivalstvo Švedske

Švedska ima 10,2 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Stockholm 976.799
Göteborg 582.508
Malmö 347.322
Uppsala 233.295

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Ustavna monarhija

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1974.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Riksdag) šteje 349 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. V primeru predčasnega razpada, novi parlament služi le preostanek mandata prejšnjega zbora.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile 11. septembra 2022, naslednje bodo septembra 2026.

Vodstvo države:

Kralj Carl XVI Gustaf; kralj nima nobene vloge v vladi.

Izvršilna oblast:

Švedska premierka Magdalena Andersson je 15.9.2022 odstopila in desničarskemu opozicijskemu bloku priznala zmago na zadnjih parlamentarnih volitvah. 11.9.2022 je skupina desničarskih strank dobila tri sedeže več v parlamentu od svojih levosredinskih tekmecev. Vodja konservativne stranke Zmernih, Ulf Kristersson, bo najverjetneje naslednji predsednik švedske vlade.

Premier: Magdalena Andersson (odstopila 15.9.2022)

 

Švedska je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, september 2022.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2023-20198

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 10,3 10,3 10,2 10,1 10,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 25 25 25
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 551,4 513,3 536,7 479,5 477,0
 BDP per capita (v EUR): 53.442 50.066 52.673 47.368 47.448
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 594,8 571,9 528,5 504,8 501,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 57.659 55.785 51.875 49.874 49.867
 Rast BDP (v %): 0,5 2,3 4,9 -2,3 2,0
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 8,3 7,7 8,8 8,5 7,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,6 7,3 2,4 0,5 1,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -188,6 -185,3 -155,8 -131,0 -141,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 204,4 196,8 177,0 149,9 160,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 1,1 3,5 7,6 -5,8 6,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 0,9 3,4 9,3 -6,4 2,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 6,3 7,9 49,3 16,1 13,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 210,7+ 433,9 336,2 362,4
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 152,6+ 259,0 172,9 167,4
Stopnja tveganja države (op): / 17 17 17 18
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / / 10 12


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/) Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, september 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Švedska nima zakonsko predpisane minimalne plače.

V novembru 2021 je povprečna bruto plača na Švedskem znašala 182,40 SEK ali 17,97 EUR na uro.

Vrednosti SEK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 4,1 2,7 2,0 1,8
Rast javne potrošnje 3,4 2,5 1,2 1,2
Rast investicij 5,6 4,0 2,5 1,5


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Švedska je v letu 2021 izvozila za 183,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 163,9 mlrd EUR.
  • Presežek v blagovni menjavi je znašal 19,0 mlrd EUR. 
  • V letu 2021 je Švedska največ izvažala strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, nafto in plin ter farmacevtske izdelke.
  • Švedska je v letu 2021 največ uvažala strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, nafto in plin ter ostalo blago.
  • Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (17,0 % od celotnega uvoza), sledijo Norveška, Nizozemska, Kitajska in Danska.

 

Švedska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 12,8 Stroji, jedrski reaktorji 14,2
Električna in elektronska oprema 12,6 Vozila 12,4
Vozila 10,4 Električna in elektronska oprema 9,1
Mineralna goriva, olja 9,8 Mineralna goriva, olja 6,9
Ostalo blago 4,9 Farmacevtski izdelki 5,9
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Nemčija 17,0 Norveška 10,7
Norveška 10,2 Nemčija 10,2
Nizozemska 10,0 ZDA 8,1
Kitajska 6,9 Danska 7,7
Danska 6,9 Finska 7,1
Slovenija (37. mesto) 0,2 Slovenija (55. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2022.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Švedskem so v letu 2020 znašale 363,6 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 7,7 %.
  • Celotne izhodne TNI Švedske so v letu 2020 znašale 407,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 7,7 %. 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Švedskem 2020 - 2023 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
 



Poglejte si tudi: