Švedska 
Predstavitev gospodarstva Švedske
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Konungariket Sverige / Kraljevina Švedska SE / SWE Stockholm 450.295 10,1 Švedski Luteranci 60,2 %, ateisti 31,3 %, ostali 8,5 % 46.811 EUR (2020) Švedska krona (SEK) Enako kot v Sloveniji + 46 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Stockholm | 976.799 |
| Göteborg | 582.508 |
| Malmö | 347.322 |
| Uppsala | 233.295 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Ustavna monarhija |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1974. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Riksdag) šteje 349 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. V primeru predčasnega razpada, novi parlament služi le preostanek mandata prejšnjega zbora. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 9. septembra 2018, naslednje bodo septembra 2022. |
|
Vodstvo države: |
Kralj Carl XVI Gustaf; kralj nima nobene vloge v vladi. |
|
Izvršilna oblast: |
Kabinet vodi premier, ki je odgovoren parlamentu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah septembra 2018 so z 28,4 % glasov zmagali trenutno vladajoči Socialdemokrati (SAP). Sledi stranka Zmernih z 19,8 % in Švedski demokrati s 17,6 % glasov. Premier Stefan Lovfen je 10.11.2021 odstopil. Švedski parlament je 24.11. 2021 za novo predsednico vlade potrdil vodjo socialdemokratov Magdaleno Andersson, ki pa je le po nekaj urah odstopila zaradi izstopa Zelenih iz koalicijske vlade. Premier: Stefan Lofven (SAP) |
Švedska je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, november 2021.
Gospodarska politika vlade
Vsa vladna prizadevanja so trenutno usmerjena v boj proti pandemiji korona virusa, zagotavljanje odpornega zdravstvenega odziva in uvajanje shem socialnega varstva za podjetja in gospodinjstva.
Vlada se ukvarja tudi s politiko trga dela, zlasti s spodbudami za delo (vključno z višino nadomestila za brezposelnost), mejnimi davčnimi stopnjami, z vprašanji o prihodnosti jedrske energije ter obsegu privatizacije javnih služb in državnih podjetij. Politike liberalnega priseljevanja se od leta 2015 zaostrujejo zaradi zaostrovanja javnega odziva. Riksbank (centralna banka) je opustila politiko negativnih obrestnih mer zaradi vprašljive finančne stabilnosti. Reševanje povišanega dolga gospodinjstev ostaja pomembna prednostna naloga vlade.
Ukrepi Švedske za ublažitev učinka pandemije korona virusa so sprva izstopali kot precej manj omejevalni kot ukrepi večine drugih držav. Prvotni pristop švedskih oblasti je bil izdajanje priporočil in ne zakonsko izvršenih predpisov. Kljub temu pristopu so se kasneje omejitve postopoma povečevale in so bile na Švedskem med nordijskimi državami najstrožje. Tudi po številu smrtnih primerov je Švedska zabeležila znatno večje število kot njene nordijske sosede.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
Poglejte si tudi:
