Švedska 
Predstavitev gospodarstva Švedske
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Konungariket Sverige / Kraljevina Švedska SE / SWE Stockholm 450.295 10,1 Švedski Luteranci 61,8 %, ateisti 30 %, ostali 8,2 % 46.668 EUR (2019) Švedska krona (SEK) Enako kot v Sloveniji + 46 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Stockholm | 949.761 |
| Göteborg | 564.039 |
| Malmö | 333.633 |
| Uppsala | 219.914 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Ustavna monarhija |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1974. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Riksdag) šteje 349 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. V primeru predčasnega razpada, novi parlament služi le preostanek mandata prejšnjega zbora. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 9. septembra 2018, naslednje bodo septembra 2022. |
|
Vodstvo države: |
Kralj Carl XVI Gustaf; kralj nima nobene vloge v vladi. |
|
Izvršilna oblast: |
Kabinet vodi premier, ki je odgovoren parlamentu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah septembra 2018 so z 28,4 % glasov zmagali trenutno vladajoči Socialdemokrati (SAP). Sledi stranka Zmernih z 19,8 % in Švedski demokrati s 17,6 % glasov. Premier: Stefan Lofven (SAP) |
Švedska je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Na Švedskem obstaja precejšnja stopnja soglasja glede gospodarskega in socialnega modela, ki je videti relativno uspešen. Razlike se kažejo pri politikah trga dela, zlasti pri spodbudah za delo (vključno s stopnjo nadomestila za brezposelnost); mejni stopnja davka; prihodnosti jedrske energije; obsegu do katerega naj bi zasebnim podjetjem omogočili, da zagotavljajo javne storitve; in ali naj se lastniški deleži države v podjetjih zmanjšajo.
Liberalne politike priseljevanja so se v zadnjem času zaostrile zaradi krepitve nasprotovanja javnosti. Vprašanja v zvezi z izrazitim povečanjem priseljencev in prosilcev za azil ostajajo visoko na političnem dnevnem redu. Sprejeti so bili strožji predpisi za posojila ter strožja kapitalska in likvidnostna pravila finančnega sektorja. Ker pa se nadaljujejo poskusi izjemno ohlapne denarne politike (na Švedskem in v tujini), to povečuje tveganja povezana s povišano zadolženostjo gospodinjstev in naraščajočimi cenami stanovanj.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
