Švedska

Predstavitev gospodarstva Švedske

Predstavitev države

Uradni naziv Konungariket Sverige /Kraljevina Švedska
Mednarodna oznaka SE/SWE 
Glavno mesto Stockholm
Velikost (km2) 450.295
Prebivalci (mio) 10,2
Uradni jezik Švedski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Luteranci (57,6 %)
Denarna enota Švedska krona (SEK)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka + 46


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Stockholm 976.799
Göteborg 582.508
Malmö 347.322
Uppsala 233.295

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Ustavna monarhija

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1974.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Riksdag) šteje 349 članov neposredno izvoljenih za štiriletni mandat. V primeru predčasnega razpada, novi parlament služi le preostanek mandata prejšnjega zbora.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile 9. septembra 2018, naslednje bodo septembra 2022.

Vodstvo države:

Kralj Carl XVI Gustaf; kralj nima nobene vloge v vladi.

Izvršilna oblast:

Kabinet vodi premier, ki je odgovoren parlamentu. Na zadnjih parlamentarnih volitvah septembra 2018 so z 28,4 % glasov zmagali trenutno vladajoči Socialdemokrati (SAP). Sledi stranka Zmernih z 19,8 % in Švedski demokrati s 17,6 % glasov. Premier Stefan Lovfen je 10.11.2021 odstopil.

Premier: Magdalena Andersson (od 30. novembra 2021)

 

Švedska je članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2023-20198

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 10,3 10,3 10,2 10,1 10,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 25 25
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 555,7 529,0 524,5 474,5 477,1
 BDP per capita (v EUR): 53.856 51.596 51.482 46.879 47.453
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 587,8 562,0 522,2 500,6 501,9
 BDP per capita (PPP, v EUR): 56.971 54.817 51.252 49.458 49.926
 Rast BDP (v %): 2,0 3,3 4,9 -3,1 2,0
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,9 7,6 8,8 8,3 6,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,7 2,8 2,4 0,5 1,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -174,5 -170,8 -163,9 -131,1 -141,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 191,3 189,4 183,0 153,3 160,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,4 5,5 7,6 -5,0 6,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,5 4,1 7,6 -5,9 2,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 16,6 14,2 23,9 24,9 15,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 70,8+ 436,9 336,2 362,4
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 42,2+ 258,5 172,9 167,4
Stopnja tveganja države (op): / 17 17 17 18
Razred tveganja (op): / A A A A


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Švedska nima zakonsko predpisane minimalne plače.

V novembru 2021 je povprečna bruto plača na Švedskem znašala 182,40 SEK ali 17,97 EUR na uro.

 

Vrednosti SEK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 4,1 2,7 2,0 1,8
Rast javne potrošnje 3,4 2,5 1,2 1,2
Rast investicij 5,6 4,0 2,5 1,5


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.


 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Švedska je v letu 2020 uvozila za 144 mlrd EUR blaga, izvozila pa za 125,7 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 18,3 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi. Največ so v letu 2020 izvozili na Norveško (10,5 % od celotnega izvoza). Sledijo Nemčija, ZDA, Danska in Finska. Največ so izvozili strojev, vozil, električne in elektronske opreme, farmacevtskih izdelkov ter papirja in kartona. Največ so uvažali strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, mineralna goriva ter plastiko. Največ so v letu 2020 uvozili iz Nemčije (18,3 % od celotnega uvoza). Sledijo, Nizozemska, Norveška, Danska in Kitajska.
 

 

Švedska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.


 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 13,7 Stroji, jedrski reaktorji 15,7
Električna in elektronska oprema 13,4 Vozila 13,6
Vozila 11,1 Električna in elektronska oprema 9,9
Mineralna goriva, olja 7,8 Farmacevtski izdelki 7,5
Plastika in plastični izdelki 3,7 Papir in karton 5,4
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Nemčija 18,3 Norveška 10,5
Nizozemska 9,8 Nemčija 10,4
Norveška 9,0 ZDA 8,1
Danska 6,8 Danska 7,6
Kitajska 6,2 Finska 7,0
Slovenija (38. mesto) 0,2 Slovenija (53. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Švedskem so v letu 2018 znašale 273,3 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 0,8 %. Celotne izhodne TNI Švedske so v letu 2018 znašale 314,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 1,1 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Švedskem 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.


 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 33,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Finska. Največ investicij je na področju transporta in komunikacij.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 6.925,4
Nemčija 5.295,3
Finska 4.946,9
Združeno kraljestvo 3.008,2
Danska 2.009,2
Druge države 11.670,7
Skupaj 33.855,7
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Transport 3.452,9
Komunikacije 3.389,8
Progr. opr. in IT storitve 2.199,2
Finančne storitve 2.095,1
Farmacija 1.902,5
Drugi sektorji 20.816,5
Skupaj 33.855,7
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
E.On 1.792,1
Outokumpu 1.154,4
Stora Enso 936,9
AstraZeneca 648,5
Fortum 558,3
ProLogis 348,7
DHL Express 335,3

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo