Švedska

Gospodarske panoge Švedske

Priložnosti na trgu


Švedska je bogata, uspešna in razvita država. Z BDP v višini 465 mlrd EUR (2020) in 10,1 mio  prebivalcev, je Švedska največje nordijsko gospodarstvo, ki se ponaša s preglednim, visoko razvitim, dovršenim in raznolikim trgom.
 
Perspektivna področja:
 
Napredne tehnologije: Švedska agencija za inovacije, Vinnova, letno vlaga več kot 300 mio EUR v spodbujanje inovacij in sofinanciranje projektov. V segmentu napredne proizvodnje se ti projekti nanašajo na povezane industrije in nove materiale, 5G proizvodnjo, strojno učenje in umetno inteligenco. Projekti se financirajo kot javno-zasebna partnerstva, v nekaterih primerih pa je na voljo dodatno financiranje iz programov EU, kot je Obzorje 2020. Priložnosti zasebnega sektorja sledijo prednostnim nalogam načrta za pametno industrializacijo in vključujejo napredne 3D tiskalnike, modele tovarn prihodnosti in IIoT rešitve.

Zelena gradnja: Švedska je ena vodilnih držav EU na področju pametne in energetsko učinkovite gradnje. V državi  poteka več državnih in občinskih projektov strateškega inovativnega javnega in zasebnega sektorja, od ozaveščanja do digitalizacije.
  • Program Smart Built Environment Program je strateški raziskovalni in inovacijski program 2016–2028, katerega namen je ustvariti nova znanja, veščine, storitve in izdelke z integracijo informacijskega modeliranja zgradb in industrijske gradnje. Tu obstajajo možnosti za podjetja, ki ponujajo rešitve BIM in GIS.
  • Projekt Royal Seaport gradi naselje brez fosilnih goriv in emisijami CO2 manj kot 1,5 tone na osebo. Apartmaji so interaktivni in najemnikom nudijo orodja za upravljanje vseh vidikov njihovega bivanja. Gradnja se je začela leta 2011 in naj bi se končala leta 2030. Priložnosti obstajajo za podjetja, ki ponujajo digitalne storitve in senzorske tehnologije.
  • Program prenove The Million Homes Retrofit Program  je vladni projekt modernizacije in obnove primestnega javnega stanovanjskega sklada iz 60 in 70 let prejšnjega stoletja. Sanacija vključuje zmanjšanje porabe vode, namestitev odlagališč odpadkov za pretvorbo odpadkov v bioplin, izboljšanje izolacije, zamenjavo oken in vrat za zmanjšanje porabe energije ter namestitev geotermalnega ogrevanja.
E-zdravje: Perspektivna področja so tele-medicina, mHealth (nosljivi izdelki, aplikacije), rešitve in standardi za interoperabilnost ter umetna inteligenca. Javni razpisi za zdravstvene storitve so objavljeni na spletni strani Valfrihetswebben.
 

Gospodarstvo

Švedska ima majhno, odprto in konkurenčno gospodarstvo. Država slovi po visokem življenjskem standardu in številnimi ugodnostmi za dobro počutje. Švedska ostaja zunaj evro območja, predvsem zaradi dvoma, da bi pridružitev Evropski ekonomski in monetarni uniji zmanjšala suverenost države pri sistemu socialnega varstva.
Les, hidroelektrarne in železova ruda predstavljajo osnovo proizvodnega gospodarstva, ki je precej odvisno od zunanje trgovine. Izvoz strojne opreme, motornih vozil in telekomunikacijske opreme predstavlja več kot 44 % BDP.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 2 % BDP in zaposluje 1,6 % delovne sile. Glavni kmetijski pridelki so oves, pšenica, ječmen, rž, krompir, zelenjava in sadje. Pomembni sta tudi pridelava mesa in mleka.

Država je bogata z naravnimi viri. Ima veliko gozdov, železa, svinca, bakra, cinka in hidroelektrične energije.

Storitveni sektor ustvari 66 % BDP in zaposluje 80,7 % delovne sile. V storitvenem sektorju prevladuje segment IKT.



Vir: EIU; Factiva, april 2021.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor prispeva 32 % BDP in zaposluje 17,7 % delovne sile. V švedskem industrijskem sektorju prevladuje nekaj velikih korporacij, kot so Volvo, Saab, Ericsson, ABB, AstraZeneca, Electrolux, Ikea in H&M. Glavne industrijske panoge Švedske so lesna in papirna industrija, proizvodnja elektronske opreme, industrijska predelava hrane in farmacevtska industrija. Trende rasti pa kažejo predvsem nove tehnologije in biotehnologija.

V letu 2020 so na Švedskem zabeležili upad industrijske proizvodnje v višini -4,5 %. Za leto 2021 analitiki napovedujejo 4 % rast industrijske proizvodnje, v letih 2022 in 2023 pa 2,7 % in 2,4 % rast.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na švedskem trgu:
 

 

Pohištvena industrija


Švedska je srednje velik trg pohištva. V zadnjih 7 letih je se vrednost proizvodnje pohištva na Švedskem povečevala in v letu 2019 dosegla 25,3 mlrd SEK, kar je približno 2,5 mlrd EUR.

Uvoz pohištva na Švedsko predstavlja skoraj 70 % trga. Švedska največ pohištva uvaža iz Kitajske ter iz držav vzhodne Evrope, kot sta Poljska in Litva. V letu 2019 je vrednost uvoza pohištva na Švedsko znašala 21 mlrd SEK ali približno 2 mlrd EUR.

Izvoz pohištva je v letu 2019 znašal 19,1 mlrd SEK ali približno 1,9 mlrd EUR. Največji izvozni trg za švedsko pohištvo je bila v letu 2019 Norveška, kamor so izvozili za 5,8 mlrd SEK pohištva, ali za približno 570 mio EUR. Drugi pomemben izvozni trg za švedsko pohištvo je Danska, kamor so Švedi v letu 2019 izvozili za 2,4 mlrd SEK, oziroma za 230 mio EUR pohištva.

Največja pohištvena skupina na Švedskem in tudi globalno je skupina IKEA. Skupina je v poslovnem letu 2019/2020, ki se je končal avgusta 202, ustvarila približno 5,3 mlrd EUR prihodkov, kar je 0,9 % več kot leto prej, kljub zapiranju trgovin med pandemijo korona virusa. Prihodki od spletnega poslovanja so se na letni ravni povečali za več kot 74 % na približno 861 mio EUR. Delež spletne trgovine v skupnih prihodkih Ikee pa se je z 9,4 % povečal na 16,2 %.


Največji proizvajalci pohištva na Švedskem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Nobia AB 1.259,88
Mio Ab 332,85
Runsven Ab 245,30
Kinnarps Ab 193,82
Ab Gyllensvaans Möbler 136,14
Aj Produkter Ab 126,21
Hilding Anders International Ab 112,05

 

 Vir: Factiva, november 2020.

 

Stroji in naprave - naprave za obdelavo zraka

 

V to kategorijo spadajo vse naprave za hlajenje zraka, kot so klimatske naprave in različni ventilatorji, ter razvlažilci, vlažilci in čistilci zraka.

Prodaja naprav za obdelavo zraka se je na Švedskem v letu 2019 povečala za 5 % in dosegla 304.440 enot. Rast trga spodbuja ozaveščanje potrošnikov o pomenu kakovosti zraka v zaprtih prostorih.
 
Največjo rast prodaje je v letu 2019 beležil segment čistilcev zraka, ki mu je prodaja v tem letu zrasla za 7 %.
 
Cena na enoto se na švedskem trgu v 2019 zvišala za 4 %.
 
Analitiki napovedujejo, da se bo obseg prodaje naprav za obdelavo zraka na Švedskem v prihodnjih petih letih povečeval po 2 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel 335.710 enot.
 
Glavni konkurent na švedskem trgu naprav za obdelavo zraka je podjetje Mitsubishi Electric Europe, ki je imelo v letu 2019 9 % tržni delež glede na obseg prodaje.
 
 

Tržni deleži konkurentov glede na obseg prodaje v letu 2019 (v odstotkih)

 

 
Značilnost švedskega trga naprav za obdelavo zraka je njegova razdrobljenost. Največji konkurent na trgu, Mitsubishi Electric Europe, je imel v letu 2019 razmeroma majhen, le 9 % tržni delež glede na obseg prodaje.

Konkurenti na trgu so med seboj zelo raznoliki in imajo močne nišne položaje, ki pa predstavljajo na celotnem trgu le zanemarljive tržne deleže.
Mitsubishijeva prednost temelji predvsem na močnem in uveljavljenem položaju v segmentu klimatskih naprav.
 

Konkurenti na trgu in njihove blagovne znamke:

  • Acreto AB (Bionaire)
  • Ahlsell AB (KCC)
  • Albion Nordic AB (Coway)
  • Blueair AB (Blueair)
  • BSH Home Appliances AB (Bosch)
  • De'Longhi Scandinavia AB (De'Longhi)
  • Electrolux AB (Electrolux)
  • Honeywell AB (Honeywell)
  • LG Electronics Nordic AB (LG)
  • Mitsubishi Electric Europe SpA (Mitsubishi)
  • Panasonic Nordic AB (Panasonic)
  • Topcom Sverige AB (Tristar)
  • Wellectronics AB (Beurer)
  • Westinghouse Electric Corp (Westinghouse)
  • Wilfa Sverige AB (Dyson, Wilfa)
  • Witt Sverige AB (Airfree)
  • Woods TES Sweden AB (Wood's)

 
Največja podjetja na področju HVAC na Švedskem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR 
Alfa Laval AB 4.207,18
NIBE Industrier AB 2.292,03
Beijer Ref AB 1.340,15
Lindab International AB 892,86
Dahl Sverige Ab 786,87
Systemair AB 773,97
Munters Group AB 646,95



Vir: Factiva, november 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje