Švedska

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

Gospodarstvo ter možnost vstopa na švedski trg

Vpogled v trg

 
Švedska je največje nordijsko gospodarstvo. 

Država slovi po visokem življenjskem standardu in številnimi ugodnostmi za dobro počutje.

EIU napoveduje, da si bo švedsko gospodarstvo v letih 2024–2025 opomoglo, potem ko je leta 2023 stagniralo. Sproščanje denarne politike Riksbank (centralne banke) bo od sredine leta 2024 povzročilo okrevanje zasebne potrošnje. V letih 2026–2028 bo realna rast BDP v povprečju znašala okoli 2 %, poganjala pa jo bosta zasebna potrošnja in okrevanje zunanjega povpraševanja.

Les, hidroelektrarne in železova ruda predstavljajo osnovo proizvodnega gospodarstva, ki je precej odvisno od zunanje trgovine. Avtomobilska oprema in telekomunikacije sta pomembna gospodarska sektorja.
 
Država je bogata z naravnimi viri. Ima veliko gozdov, železa, svinca, bakra, cinka in hidroelektrične energije.

Slovenija je imela s Švedsko v letu 2023 za 746 mio EUR blagovne menjave, s čimer se je Švedska lani uvrstila na 24. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Največ Slovenija na Švedsko izvaža električne stroje in opremo. Te kategorije je v letu 2023 izvozila za 115,5 mio EUR, kar predstavlja 28 % celotnega izvoza na Švedsko.

Vrednost blagovne menjave Slovenije in Švedske v kategoriji električnih strojev in opreme (v 1.000 EUR)

(Kombinirana nomenklatura: 85 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke) 
 

 
Industrijski sektor

Industrijski sektor prispeva 34 % BDP in zaposluje manj kot 1/5 delovne sile.

V švedskem industrijskem sektorju prevladuje nekaj velikih korporacij, kot so Volvo, Saab, Ericsson, ABB, AstraZeneca, Electrolux, Ikea in H&M. 

Glavne industrijske panoge Švedske so lesna in papirna industrija, proizvodnja elektronske opreme, industrijska predelava hrane in farmacevtska industrija. Trende rasti pa kažejo predvsem nove tehnologije in biotehnologija.

V letu 2023 so na Švedskem zabeležili rast industrijske proizvodnje v višini 1,5 %. Za leto 2024 EIU napoveduje 1 % rast industrijske proizvodnje, v letih 2025 in 2026 pa rast v višini 2 % in 2,5 %.

Tržni izzivi

• Švedski odprt in zato zelo konkurenčen trg predstavlja močno konkurenco švedskih in tujih dobaviteljev. Zato morajo novi konkurenti na trgu ponuditi napredne tehnologije ter konkurenčne cene in pogoje.
• Na Švedskem so življenjski stroški visoki, delovna sila pa je draga.
• Individualne davčne stopnje so med najvišjimi na svetu. Za uvoz ali prodajo večine izdelkov velja 25 % stopnja davka na dodano vrednost (DDV).
• Javna naročila na vseh ravneh predstavljajo približno 16,5 % švedskega BDP in so višja od povprečja EU, ki znaša 13 %. Velik izziv ostaja vključevanje novih, inovativnih izdelkov in storitev v postopek javnih naročil.
• Relativno majhna populacija Švedske z nekaj več kot 10 mio prebivalcev, je omejevalni dejavnik za tržne priložnosti.

Priložnosti na trgu

• Švedska je po mednarodnih merilih bogata država. Leta 2023 je BDP na prebivalca po znašal 65.089 EUR.
• Švedski delež zasebne potrošnje v celotnem BDP je zaradi velikega javnega sektorja manjši kot v večini zahodnoevropskih gospodarstev. Leta 2023 je potrošnja gospodinjstev predstavljala približno 43,1 % BDP v primerjavi s približno 52,6 % v EU. Razmerje med zasebno potrošnjo in BDP na Švedskem naj bi se med letoma 2024 in 2028 rahlo povečalo. Dohodkovna neenakost je nižja od zahodnoevropskega povprečja, kar povečuje možnosti za dobavitelje.
• Zaradi geografske lege je država privlačno središče regionalne trgovine, ne le za druge nordijske države, ampak tudi za Nemčijo, Poljsko in baltska gospodarstva.
• Švedska je ena najnaprednejših držav na svetu glede svoje telekomunikacijske infrastrukture in uporabe ter se vedno visoko uvršča glede prodora mobilnih, internetnih in širokopasovnih povezav. Poleg trdne raziskovalne in inovacijske baze, z grozdi uveljavljenih raziskovalnih ustanov in kvalificirane delovne sile, Švedska ostaja privlačna lokacija za podjetja, ki se ukvarjajo z visokotehnološkimi sektorji.
• Na trgu je veliko povpraševanje po novih tehnologijah, ki izboljšujejo produktivnost in povezljivost. To vključuje rešitve in storitve za digitalizacijo, ki znižujejo proizvodne stroške in izboljšujejo učinkovitost, ter opremo in storitve v okviru varnosti/zaščite, vključno s kibernetsko varnostjo.

  

Vstop na trg 

• Čeprav je švedski trg odprt za tujo konkurenco, pa je hkrati tudi zelo konkurenčen. Za prodor na trg morajo biti izdelki in storitve globalno konkurenčni in včasih prilagojeni edinstvenemu švedskemu trgu. Zato je pri lansiranju novih izdelkov in storitev na trg pomembno predstaviti konkurenčne prednosti (cena, kakovost, blagovna znamka).
• Pri vzpostavljanju dolgoročnih poslovnih partnerstev so osebni obiski zelo pomembni.
• Švedska kulturna filozofija »jantelagen« se izogiba odkriti samo-promociji in osebnim dosežkom. Uspeh skupine postavlja pred dosežke posameznika in je del tradicionalnega sistema kulturnih prepričanj na Švedskem že več sto let.

 

Gospodarske panoge Švedske – Napredna proizvodnja

Švedska ima močan in uspešen sektor proizvodnje in industrijskega inženiringa, ki predstavlja približno 20 % BDP. Ta sektor predstavlja 75 % švedskega izvoza in zagotavlja več kot 1 mio delovnih mest.
 
Najpomembnejši podsektorji so tradicionalne industrije, kot so jeklarska, avtomobilska, kemična in gozdarska, pa tudi industrijski stroji in oprema, avtomatizacija in oprema za predelavo hrane.
 
Švedska vlada spodbuja modernizacijo proizvodne industrije z digitalizacijo, trajnostno in z viri gospodarno proizvodnjo, ustvarjanjem talentov in inovacijami.

Ukrepi, opredeljeni v Načrtu za pametnejšo industrijo, vključujejo programe avtomatizacije in robotike za MSP, nacionalne preskusne laboratorije za proizvodnjo električnih vozil, ter programe brez emisij in spodbude za energetsko intenzivne industrije.

Preobrazbo sektorja omogočajo zadostne naložbe javnega in zasebnega sektorja v raziskave in razvoj ter inovacije. Trenutno letne naložbe industrije v raziskave in razvoj znašajo približno 9,2 mlrd EUR.
 
Pandemija je mnoga podjetja spodbudila k iskanju digitalizacije in drugih poenostavljenih rešitev z novimi tehnologijami, ki omogočajo popolno avtonomijo, oddaljeno delovanje in nadzor ter socialno distanciranje.

Švedska ima močan IKT sektor, zaradi česar je v kombinaciji z visoko izobraženo delovno silo, ter zmožnostjo učinkovitega sodelovanja med panogami, akademskimi krogi in vlado, privlačen trg za nove tehnologije.
 

Aditivna proizvodnja in 3D tiskanje

Švedski proizvajalci so bili prvi, ki so sprejeli tehnike 3D tiskanja. Proizvajalci sestavnih delov in orodij so preizkušali nove proizvodne metode in materiale poleg tradicionalnih orodij in strojne obdelave. Da bi pospešili polni potencial aditivne proizvodnje, je švedska industrijska raziskovalna skupina RISE ustanovila poseben center (Application Centre for Additive Manufacturing -www.rise.se) za razvoj in testiranje tehnologij, materialov in znanja. 
 

Digitalna proizvodnja

Da bi ostali globalno konkurenčni, si švedski proizvajalci prizadevajo za digitalizacijo svoje proizvodnje, storitev in izdelkov.

Priložnosti 

Švedska agencija za inovacije Vinnova letno vloži več okoli 260 mio EUR v spodbujanje inovacij s sofinanciranjem projektov za podjetja, akademske kroge in organizacije.
 
Projekti obsegajo povezane industrije, napredno digitalizacijo, nove materiale, strojno učenje, umetno inteligenco in industrijske igrifikacijo.
 
Večina projektov je na voljo tudi tujim podjetjem, če se projekt izvaja na Švedskem. Projekti se financirajo kot javno-zasebna partnerstva, v nekaterih primerih pa so na voljo tudi dodatna sredstva prek programov EU, kot je Obzorje 2020.
 

Ostale perspektivne panoge na trgu

Zelena gradnja 

Švedska ima ambiciozne načrte, da do leta 2045 postane podnebno nevtralna. Pri tem je gradnja eno ključnih področij v tem načrtu, saj predstavlja 20 % celotnega vpliva Švedske na podnebje.

Nacionalni stanovanjski odbor zagotavlja pametna in energetsko učinkovita priporočila in statute za novogradnjo, obnovo in nadgradnjo. Cilj teh programov in priporočil je zmanjšati vpliv sektorja gradenj na okolje, skrajšati čas načrtovanja in gradnje, zmanjšati skupne stroške gradnje in omogočiti nove poslovne modele za sektor.

Zelena in pametna gradnja je širok sektor, ki sega od trajnostnih gradbenih tehnologij do digitalnih storitev.

Med najbolj perspektivne sektorje spadajo:
 

• nizko-energijski načini gradnje
• energetsko učinkovite tehnologije
• energetsko učinkoviti gradbeni materiali
• inovativne HVAC rešitve in prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote
• sistemi za merjenje zmogljivosti stavb za uporabo energije in vode
• avtomatizacija zgradb in rešitve za integracijo storitev za povezane pametne domove in poslovne prostore

E-Zdravje

Švedska vlada je razvila vizijo za švedsko strategijo e-zdravja, po kateri naj bi bila Švedska do leta 2025 najboljša država na svetu pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ponujata digitalizacija in e-zdravje.

E-zdravje je sestavni del zdravstvenega sektorja na Švedskem. V državi so vzpostavljene integrirane rešitve za elektronsko zdravstveno kartoteko (EHR) in e-recepte. Kar 99 % vseh švedskih receptov je izdanih elektronsko.
 
V zadnjih letih so se zelo razširile digitalne zdravstvene storitve, kjer se pacienti lahko posvetujejo z zdravstvenimi delavci preko spleta in prek mobilnih aplikacij. V tem segmentu prevladujejo lokalna podjetja, kot so Kry, Min Doktor, Doktor 24 in Doktor.se, pa tudi z rešitve, ki so jih razvile regionalne vlade, kot je »Alltid Oppet« regije Stockholm.
 
 

Živilski izdelki

Čeprav je Švedska majhen trg, ponuja izvozne priložnosti za izvoznike ekološke hrane in alkoholnih pijač.

Na splošno narašča povpraševanje po funkcionalnih, svežih in predelanih prehrambnih izdelkih, ki prispevajo k bolj zdravemu življenjskemu slogu.
 
Švedi radi eksperimentirajo z novimi in inovativnimi prehrambnimi izdelki. Zaradi večje ozaveščenosti o zdravju narašča povpraševanje po svežih in ekoloških izdelkih.



 
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
 
Viri:

• Factiva
• EIU
• Statistični urad RS  

 
Posodobljeno: maj 2024


Poglejte si tudi:
 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi