Švedska 
Prodaja na Švedsko
Kako prodajati na Švedsko?
Gospodarska politika vlade
Švedska vlada pod vodstvom premiera Ulfa Kristerssona je določila prednostna področja, ki so ključna za prihodnji razvoj države.- V ospredju je gospodarska rast in finančna stabilnost gospodinjstev, pri čemer se vlada osredotoča na obvladovanje inflacije, zmanjšanje gospodarskih pritiskov na prebivalce ter zagotavljanje dolgoročne rasti, ki omogoča financiranje ključnih sektorjev, kot so pravosodje, obramba in socialna varnost. Vlada se zavzema za ponovno vzpostavitev razumnih cen energije za švedske državljane.
- Krepitev notranje varnosti in boj proti kriminalu.
- Vlada izvaja obsežno prenovo migracijske politike.
- Za doseganje podnebnih ciljev vlada izvaja ukrepe za spodbujanje industrijskega prehoda, vlaganja v jedrsko energijo in elektrifikacijo transportnega sektorja, da bi dosegla ta cilj.
- Na področju zdravstva se vlada osredotoča na izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe, zmanjšanje čakalnih dob, povečanje enakosti v dostopu do storitev ter izboljšanje delovnih pogojev in usposobljenosti zdravstvenih delavcev.
- Reševanje visokega dolga gospodinjstev.
Na prelomu leta 2025 je švedska vlada uvedla vrsto zakonodajnih sprememb, ki pomembno vplivajo na gospodarsko politiko države. Osrednji cilj teh ukrepov je podpora dohodkom prebivalcev, spodbujanje potrošnje, zaščita ranljivih skupin ter digitalna in okoljska trajnost. Spremembe se dotikajo davčne politike, pokojnin, energetske porabe, socialnih ugodnosti in pravne varnosti.
Glede na parlamentarne volitve septembra 2026 bi lahko težave manjših koalicijskih strank ogrozile stabilnost Kristerssonove vlade in prispevale k zamudam ali oslabitvi procesa reform. Nadaljnji upad zaupanja v vladajočo koalicijo bi lahko privedel tudi do opustitve nepriljubljenih odločitev.
Posodobljeno: september 2025.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Švedi pri svojih nakupnih odločitvah enako upoštevajo funkcionalnost, kakovost, dizajn in blagovno znamko. Kljub temu je cena eden glavnih dejavnikov pri nakupu.Drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na nakupne odločitve, so prodajalčevo znanje in izkušnje ter poprodajne storitve.
Švedski potrošniki so vedno manj zvesti blagovnim znamkam.
Zaradi visokih cen so Švedski potrošniki sprejeli različne taktike za obvladovanje svojih finančnih izzivov. Poleg zmanjšanja nakupov nepotrebnih izdelkov kupujejo manjše količine, aktivno iščejo ugodne ponudbe in se preusmerjajo k cenejšim blagovnim znamkam.
Švedska je med vodilnimi državami, kjer potrošniki pri nakupu upoštevajo prednosti, ki jih ima izdelek za zdravje. Povpraševanje po svežih, okolju prijaznih in zdravju prijaznih izdelkih s preglednimi sestavinami je v porastu.
Trg rabljenega blaga je v porastu, saj potrošnike vedno bolj privlačita krožno gospodarstvo in koristi za okolje.
Uporaba platform za sodelovanje, kot sta Airbnb in Uber, je med švedskimi potrošniki zelo razširjena. Mesta Stockholm, Göteborg, Malmo in UmeÜ bodo postala tudi testna mesta za nacionalni program ekonomije delitve. Najpogostejše platforme omogočajo skupno rabo avtomobilov, oblačil, iger ali celo stanovanj.
Tržne poti, distribucija
Maloprodajni trg na Švedskem je zelo konsolidiran. V njem prevladuje nekaj velikih trgovskih verig, obstaja pa tudi veliko število specializiranih trgovcev, ki ponujajo različne vrhunske izdelke.V letu 2024 so hipermarketi beležili le skromno rast, saj jih diskonti izpodrivajo s cenejšimi ponudbami, a imajo prednost večjega asortimana in naložb v trajnost ter dostavo. Supermarketi so imeli stabilno rast, a prav tako občutijo pritisk diskontov, zato se vse bolj zanašajo na razvoj lastnih blagovnih znamk in širitev storitev.
V prihodnje je pričakovati, da bo rast prodaje najmočnejša pri diskontnih trgovcih.
Prodaja v hipermarketih se je v letu 2024 povečala za 2 % in dosegla 98,4 mlrd SEK ali približno 8,61 mlrd EUR.
ICA Sverige AB je glavni konkurent v segmentu, z 49 % tržnim deležem v letu 2024.
Po napovedih se bo prodaja v hipermarketih v prihodnjih 5 letih povečevala po 3 % povprečni letni stopnji (oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2029 dosegla vrednost 114 mlrd SEK ali približno 9,97 mlrd EUR.
Supermarketi so v letu 2024 beležili 8 % rast prodaje, ki je dosegla 179 mlrd SEK ali približno 15,65 mlrd EUR.
Družba ICA Sverige AB je največji konkurent tudi v tem segmentu, njen tržni delež pa je v letu 2024 znašal 43 %.
Po napovedih bo prodaja v supermarketih v prihodnjih 5 letih rasla po 4 % povprečni letni stopnji (oziroma 2 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2029 dosegla 212 mlrd SEK ali približno 18,54 mlrd EUR.
Diskontni trgovci so v letu 2024 beležili 10 % rast prodaje, ki je dosegla 21,2 mlrd SEK ali približno 1,85 mlrd EUR.
Lidl Sverige KB je največji konkurent na trgu, s 97 % tržnim deležem v letu 2024.
V prihodnjih 5 letih naj bi prodaja v diskontnih trgovinah rasla po 5 % povprečni letni stopnji (oziroma 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2029 dosegla 26,6 mlrd SEK ali približno 2,33 mlrd EUR.
Največji trgovci na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2024) |
|---|---|
| H&M Hennes & Mauritz AB | 21.117,50 |
| Ica Gruppen Ab | 14.147,74 |
| Axfood AB | 7.453,58 |
| Willy:s Ab | 3.915,47 |
| Kooperativa Förbundet Ekonomisk Fören | 3.659,61 |
| Systembolaget Ab | 3.546,20 |
| Dustin Group AB | 2.052,95 |
Spletna prodaja na Švedskem
Spletna prodaja se je na Švedskem leta 2024 ponovno vrnila k pozitivni rasti vrednosti, potem ko je v letih 2023 in 2022 beležila manjši upad, ki je sledil pandemičnemu razcvetu.Spletna maloprodaja se je na Švedskem v letu 2024 po podatkih Euromonitor International, povečala za 3 % na 123 mlrd SEK, kar je približno 10,76 mlrd EUR.
K okrevanju je pripomoglo izboljšanje švedskega gospodarstva, nižja inflacija, rast realnih plač in večje zaupanje potrošnikov v porabo.
Trgovci se vse bolj usmerjajo v večkanalne strategije, kjer povezujejo spletno in fizično prodajo, da bi se uspešneje kosali z izključno spletnimi ponudniki.
Švedi so visoko ozaveščeni o trajnosti, zato je eksponentna rast e-trgovine in storitev dostave na dom povečala zaskrbljenost glede okoljskega vpliva. V zadnjih letih so zato nekatera podjetja že uvedla električna dostavna vozila za dostavo paketov.
Trg e-trgovine je precej razdrobljen, saj ga sestavlja veliko manjših konkurentov, ki se lahko relativno enostavno vključijo zaradi nizkih vstopnih ovir.
V nekaterih segmentih pa izstopajo veliki ponudniki. Zalando in H&M na področju oblačil, Amazon in Temu med spletnimi tržnicami ter Elgiganten pri elektroniki in gospodinjskih napravah.
Pričakuje se, da bo švedska e-trgovina rasla tudi v prihodnjih letih, ob podpori okrepljenega gospodarstva in večje priljubljenosti spletnega nakupovanja. Posebej pomemben bo segment oblačil in obutve, kjer se bo konkurenca še zaostrila.
Analitiki Euromonitor International napovedujejo, da se bo spletna maloprodaja na Švedskem v prihodnjih 5 letih povečevala po 5 % povprečni letni stopnji (oziroma 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2029 dosegla vrednost 156 mlrd SEK ali približno 13,64 mlrd EUR.
Konkurenti na švedskem trgu spletne maloprodaje bodo morali upoštevati močan trend trajnosti med švedskimi potrošniki. Vlada je prav tako zelo osredotočena na trajnost, nenehno pripravlja smernice in izvaja nova pravila, da bi spodbudila tako ponudnike kot potrošnike, da povečajo svoja trajnostna prizadevanja na vseh področjih družbe. Vlada je osredotočena na doseganje podnebnega cilja EU. V tem smislu obstaja na primer vladni akcijski načrt z ukrepi za dosego prevoza brez fosilnih goriv do leta 2035. Obstajajo tudi predlogi za uvedbo končnega datuma (2035) za prodajo fosilnih goriv na Švedskem. Spletni ponudniki bodo morali v tej luči prilagoditi svojo logistiko in druge operacije.
Največji spletni ponudniki na Švedskem glede na tržni delež v 2024
- ICA Sveriga AB (5,59 %)
- Apotea AB (4,23 %)
- Elgiganten AB (3,86 %)
- Ikea AB (3,32 %)
- Zalando SE (3,1 %)
- Webhallen Sverige AB (2,99 %)
- Apoteket AB (2, 94 %)
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Švedski plačilni in bančni sistem je visoko avtomatiziran in zelo napreden.Običajni plačilni pogoji so 30-90 dni po dostavi.
Najpogostejši način mednarodnega plačila je elektronsko bančno nakazilo. Druge običajne plačilne metode so še dokumentarni inkaso, akreditiv in plačilno jamstvo.
Švedski plačilni trg je skoraj povsem digitalen. Najpogostejši obliki plačevanja sta debetne in kreditne kartice, zelo razširjene pa so tudi mobilne plačilne aplikacije, kot je Swish. Gotovina se sicer še vedno uporablja, vendar je veliko manj priljubljena kot v drugih državah.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Švedska ima sodobno infrastrukturo in vsi načini prevoza so zelo zanesljivi, učinkoviti in na splošno pravočasni.
Cestni tovorni promet na Švedskem ustvari približno 80 % prihodkov v celotnem transportnem sektorju. Sledijo mu pomorski transport s 13 %, železniški s 6 %, ter letalski z 1 %.
Cestna mreža na Švedskem je zelo razvita, s približno 200.000 km cest, vključno z 2.200 km avtocest. Letno je preko cestnega omrežja prepeljanega okoli 425 mio ton tovora.
Pomorski promet je za Švedsko, ki ima 2.700 km obale in številne otoke, ključnega pomena, z glavnim pristaniščem v Göteborgu, ki prepelje okoli 40 mio ton tovora letno. 95 % švedske zunanje trgovine je odvisno od morskega prometa.
Švedski železniški sistem upravljajo različna podjetja, kot so SJ, DSBFirst in Green Cargo. Sestavlja ga več kot 11.600 km železnic.
Najpomembnejša švedska pristanišča so:
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- nordic-commercialagents - seznam agentov in distributerjev v nordijskih državah
- largestcompanies - poslovni imenik nordijskih podjetij
- bolagsverket.se - poslovni imenik švedskih podjetij
- Allabolag.se – poslovni imenik švedskih podjetij
Druge koristne povezave:
- Business Sweden
- Invest Stockholm
- Verksamt.se - Government services for businesses
- Bolagsverket - Swedish Companies Registration Office
- Tillvaxtverket - Swedish Agency for Economic and Regional Growth
- Government Offices of Sweden
- Skatterverket - Swedish Tax Agency
- Svensk Handel - Swedish Trade Federation
- Kommerskollegium - National Board of Trade Sweden
Vrednosti SEK in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Viri:
- Factiva
- trafa.se
- Euromonitor International
- LLoyds Bank
- government.se
Posodobljeno: september 2025.
Poglejte si tudi:
