Norveška 
Prodaja na Norveško
Gospodarska politika vlade
Norveška vlada se želi nekoliko odmakniti od nadzora nad pandemijo in se osredotočiti na druge cilje politike. Sem spadajo dolgoletna prizadevanja za diverzifikacijo gospodarstva, ki naj ne bi več temeljilo zgolj na nafti. Ribištvo, strokovne storitve in lahka proizvodnja bodo pod novo upravo verjetno prejeli obsežnejšo vladno podporo.Vlada si bo prizadevala tudi za povečanje izdatkov za zdravstveno varstvo in izobraževanje, pospešila bo napredek pri zelenih pobudah in spodbudila ustvarjanje delovnih mest, zlasti v panogah, ki jim primanjkuje znanja.
Vir: EIU; Factiva, junij 2022.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Norveška je potrošniška družba, ki jo še posebej privlačijo novi izdelki in nove tehnologije. Kupna moč Norvežanov je med najvišjimi v Evropi in norveški potrošniki so na splošno pripravljeni plačati več za kakovostno blago. Običajno se že pred nakupom pozanimajo o izdelkih in so zvesti nacionalnim blagovnim znamkam.
Norvežani postopoma sprejemajo okolju prijaznejši način uživanja. V zadnjih letih so zmanjšali izdatke za hrano. Poraba sadja in zelenjave narašča, medtem ko se poraba mesa in rib zmanjšuje. V porastu je tudi povpraševanje po ekoloških prehrambnih izdelkih, zlasti po ekoloških izdelkih za dojenčke in otroke ter mlečnih izdelkih. V razcvetu je trg rabljene opreme, zlasti na internetu. Približno 25 % izdelkov, s katerimi se trguje, predstavlja pohištvo, sledijo elektronski in električni aparati, izdelki za rekreacijo in prosti čas. Norvežani imajo na splošno pozitivno mnenje o sodelovalni ekonomiji in menijo, da to koristi potrošniku.
Za norveški maloprodajni trg živil je značilna visoka stopnja vertikalne integracije, pri čemer sta veleprodaja in maloprodaja običajno v lasti istega podjetja. V kombinaciji s homogenostjo norveškega maloprodajnega sektorja živil in naklonjenostjo znanim izdelkom, je tujim podjetjem težko vstopiti na trg brez lokalnega zastopnika.
Norveška trgovina na drobno je osredotočena na glavna trgovska središča, kot so Oslo, Bergen, Trondheim in Stavanger. Združitve ali tesno sodelovanje med dvema ali več podjetji, so v zadnjih nekaj letih spodbudile strukturne spremembe, večinoma v živilskem sektorju. Trgovci si prizadevajo razširiti svoje poslovanje, da bi pridobili več pogajalske moči na račun proizvajalcev in trgovcev na debelo.
Segment hipermarketov je v letu 2021 zrasel za 8 % in dosegel vrednost 11,4 mlrd NOK ali približno 1,12 mlrd EUR. Prodaja v tem segmentu se bo po napovedih v prihodnjih 5 letih povečevala po 1 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen upadala po -1 %) in v letu 2026 dosegla vrednost 12,1 mlrd NOK ali 1,19 mlrd EUR. Edini konkurent v tem segmentu je družba Coop Norge SA.
Segment supermarketov je v letu 2021 zrasel za 9 % in dosegel vrednost 86,5 mlrd NOK ali približno 8,51 mlrd EUR. Prodaja v tem segmentu se bo po napovedih v prihodnjih 5 letih povečevala po 1 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen upadala po -1 %) in v letu 2026 dosegla vrednost 92,7 mlrd NOK ali 9,12 mlrd EUR. Največji konkurent v tem segmentu je družba Coop Norge SA, ki je imela v letu 2021 54 % tržni delež.
Segment diskontnih trgovin je v letu 2021 zrasel za 4 % in dosegel vrednost 107 mlrd NOK (približno 10,52 mlrd EUR). Po napovedih analitikov bo ta segment v prihodnjih 5 letih rasel po 1 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen upadala po -1 %) ter v letu 2026 dosegel vrednost 114 mlrd NOK ali približno 11,21 mlrd EUR. Največji diskontni trgovec v Izraelu je družba Reitangruppen AS, ki je imela v letu 2021 47 % tržni delež.
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
Komplett AS je vodilni spletni ponudnik na trgu. Njegov tržni delež je v letu 2021 znašal 15 %.
Razcvet e-trgovine se je na Norveškem nadaljeval tudi leta 2021, predvsem zaradi visoke penetracije interneta in pametnih naprav, pa tudi zaradi strahu pred morebitno okužbo s korona virusom ob obisku fizičnih prodajaln.
Posledično se je spletna prodaja povečala v vseh segmentih in na vseh geografskih območjih. Država v Q2 2021 zabeležila najvišjo raven nakupov v e-trgovini.
K rasti spletne prodaje pa so prispevala tudi prizadevanja spletnih ponudnikov, da bi k spletnemu nakupovanju pritegnili čim več potrošnikov. Več ponudnikov je zmanjšalo obstoječe minimalne zneske naročil za brezplačno dostavo. Poleg tega je prišlo do kratkotrajnega zmanjšanja spletnega nakupovanja pri mednarodnih spletnih ponudnikih, saj so na primer nakupe s Kitajske prekinile prometne in logistične omejitve.
Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja na Norveškem v prihodnjih 5 letih rasla po 12 % povprečni letni stopnji (oziroma 9 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 138 mlrd NOK ali približno 13,57 mlrd EUR.
Spletni ponudniki na Norveškem:
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Najpogostejši načini plačila za izvoznike so plačilo na odprti račun, gotovinsko plačilo, akreditivi, garancije in terminske pogodbe.
Centralna banka Norveške je odgovorna za odobritev medbančnih sistemov na Norveškem, organ finančnega nadzora Norveške pa nadzira vse banke in druge finančne institucije.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Pristanišče Bergen je največje norveško tovorno pristanišče z več kot 13 mio ton prepeljanega blaga na leto, pristanišče Narvik pa 2. največje pristanišče s 6 mio prepeljanih ton blaga. Pristanišče Oslo je glavno pristanišče za zabojnike in potnike. Nahaja se na koncu fjorda Oslo in ima dobre prometne povezave po državi.
Norveška cestna in železniška infrastruktura sta večinoma v zelo dobrem stanju. Po železnici na leto prepeljejo okoli 35 mio ton tovora.
Letalski promet na Norveškem poteka preko letališč:
Oslo International Airport (Gardermoen)
Bergen Airport
Stavanger Airport
Več:
Posodobljeno junij 2022.
_
Norvežani postopoma sprejemajo okolju prijaznejši način uživanja. V zadnjih letih so zmanjšali izdatke za hrano. Poraba sadja in zelenjave narašča, medtem ko se poraba mesa in rib zmanjšuje. V porastu je tudi povpraševanje po ekoloških prehrambnih izdelkih, zlasti po ekoloških izdelkih za dojenčke in otroke ter mlečnih izdelkih. V razcvetu je trg rabljene opreme, zlasti na internetu. Približno 25 % izdelkov, s katerimi se trguje, predstavlja pohištvo, sledijo elektronski in električni aparati, izdelki za rekreacijo in prosti čas. Norvežani imajo na splošno pozitivno mnenje o sodelovalni ekonomiji in menijo, da to koristi potrošniku.
Tržne poti, distribucija
Čeprav je norveški potrošniški trg po evropskih standardih majhen, je privlačen za tuje dobavitelje.Za norveški maloprodajni trg živil je značilna visoka stopnja vertikalne integracije, pri čemer sta veleprodaja in maloprodaja običajno v lasti istega podjetja. V kombinaciji s homogenostjo norveškega maloprodajnega sektorja živil in naklonjenostjo znanim izdelkom, je tujim podjetjem težko vstopiti na trg brez lokalnega zastopnika.
Norveška trgovina na drobno je osredotočena na glavna trgovska središča, kot so Oslo, Bergen, Trondheim in Stavanger. Združitve ali tesno sodelovanje med dvema ali več podjetji, so v zadnjih nekaj letih spodbudile strukturne spremembe, večinoma v živilskem sektorju. Trgovci si prizadevajo razširiti svoje poslovanje, da bi pridobili več pogajalske moči na račun proizvajalcev in trgovcev na debelo.
Segment hipermarketov je v letu 2021 zrasel za 8 % in dosegel vrednost 11,4 mlrd NOK ali približno 1,12 mlrd EUR. Prodaja v tem segmentu se bo po napovedih v prihodnjih 5 letih povečevala po 1 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen upadala po -1 %) in v letu 2026 dosegla vrednost 12,1 mlrd NOK ali 1,19 mlrd EUR. Edini konkurent v tem segmentu je družba Coop Norge SA.
Segment supermarketov je v letu 2021 zrasel za 9 % in dosegel vrednost 86,5 mlrd NOK ali približno 8,51 mlrd EUR. Prodaja v tem segmentu se bo po napovedih v prihodnjih 5 letih povečevala po 1 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen upadala po -1 %) in v letu 2026 dosegla vrednost 92,7 mlrd NOK ali 9,12 mlrd EUR. Največji konkurent v tem segmentu je družba Coop Norge SA, ki je imela v letu 2021 54 % tržni delež.
Segment diskontnih trgovin je v letu 2021 zrasel za 4 % in dosegel vrednost 107 mlrd NOK (približno 10,52 mlrd EUR). Po napovedih analitikov bo ta segment v prihodnjih 5 letih rasel po 1 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen upadala po -1 %) ter v letu 2026 dosegel vrednost 114 mlrd NOK ali približno 11,21 mlrd EUR. Največji diskontni trgovec v Izraelu je družba Reitangruppen AS, ki je imela v letu 2021 47 % tržni delež.
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2021) |
|---|---|
| Coop Norge Sa | 6.320,70 |
| Aktieselskapet Vinmonopolet | 2.305,48 |
| Elkjøp Norge As | 1.698,00 |
| Power International As | 1.349,53 |
| XXL ASA | 1.094,31 |
| Norsk Butikkdrift As | 1.087,49 |
| Ikea As | 980,76 |
Spletna prodaja na Norveškem
Spletna maloprodaja se je na Norveškem v letu 2021 povečala za 30 % in dosegla vrednost 79,9 mlrd NOK, kar je približno 7,86 mlrd EUR.Komplett AS je vodilni spletni ponudnik na trgu. Njegov tržni delež je v letu 2021 znašal 15 %.
Razcvet e-trgovine se je na Norveškem nadaljeval tudi leta 2021, predvsem zaradi visoke penetracije interneta in pametnih naprav, pa tudi zaradi strahu pred morebitno okužbo s korona virusom ob obisku fizičnih prodajaln.
Posledično se je spletna prodaja povečala v vseh segmentih in na vseh geografskih območjih. Država v Q2 2021 zabeležila najvišjo raven nakupov v e-trgovini.
K rasti spletne prodaje pa so prispevala tudi prizadevanja spletnih ponudnikov, da bi k spletnemu nakupovanju pritegnili čim več potrošnikov. Več ponudnikov je zmanjšalo obstoječe minimalne zneske naročil za brezplačno dostavo. Poleg tega je prišlo do kratkotrajnega zmanjšanja spletnega nakupovanja pri mednarodnih spletnih ponudnikih, saj so na primer nakupe s Kitajske prekinile prometne in logistične omejitve.
Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja na Norveškem v prihodnjih 5 letih rasla po 12 % povprečni letni stopnji (oziroma 9 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 138 mlrd NOK ali približno 13,57 mlrd EUR.
Spletni ponudniki na Norveškem:
- Apple Inc
- Elkjøp Norge AS
- Komplett AS
- ODA Norway AS
- Power Norge AS
- Zalando SE
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Plačilni sistem na Norveškem je zelo avtomatiziran in računalniško podprt. Najpogostejše oblike plačila na Norveškem so bančne kartice (debetne in kreditne kartice), internetno bančništvo in e- plačila prek aplikacij. Plačila so običajno redna in hitra, za zamude plačil pa se običajno obračunajo obresti.Najpogostejši načini plačila za izvoznike so plačilo na odprti račun, gotovinsko plačilo, akreditivi, garancije in terminske pogodbe.
Centralna banka Norveške je odgovorna za odobritev medbančnih sistemov na Norveškem, organ finančnega nadzora Norveške pa nadzira vse banke in druge finančne institucije.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Pomorski promet je prevladujoča oblika mednarodnega prevoza. Približno 90 % tovora na Norveško in iz njega poteka preko morja.Pristanišče Bergen je največje norveško tovorno pristanišče z več kot 13 mio ton prepeljanega blaga na leto, pristanišče Narvik pa 2. največje pristanišče s 6 mio prepeljanih ton blaga. Pristanišče Oslo je glavno pristanišče za zabojnike in potnike. Nahaja se na koncu fjorda Oslo in ima dobre prometne povezave po državi.
Norveška cestna in železniška infrastruktura sta večinoma v zelo dobrem stanju. Po železnici na leto prepeljejo okoli 35 mio ton tovora.
Letalski promet na Norveškem poteka preko letališč:
Oslo International Airport (Gardermoen)
Bergen Airport
Stavanger Airport
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- Gule Sider – norveške rumene strani
- Largest Companies – poslovni imenik največjih norveških podjetij
- Nordicnet – poslovni imenik nordijskih podjetij
- Bolddata.nl – norveški poslovni imenik
Druge koristne povezave:
- Invest in Norway
- Innovation Norway
- Norway Exports
- Association of Norwegian Chambers of Commerce
- Norge.no
- The Norwegian Tax Administration
- Norwegian Government
- Altinn (Start and run Business)
- Brønnøysund Register Centre
- Norges Bank
Posodobljeno junij 2022.
_
