Norveška

Prodaja na Norveško

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Norveška je potrošniška družba, ki jo še posebej privlačijo novi izdelki in nove tehnologije. Kupna moč Norvežanov je med najvišjimi v Evropi in norveški potrošniki so na splošno pripravljeni plačati več za kakovostno blago. Običajno se že pred nakupom pozanimajo o izdelkih in so zvesti nacionalnim blagovnim znamkam.

Norvežani postopoma sprejemajo okolju prijaznejši način uživanja. V zadnjih letih so zmanjšali izdatke za hrano. Poraba sadja in zelenjave narašča, medtem ko se poraba mesa in rib zmanjšuje. V porastu je tudi povpraševanje po ekoloških prehrambnih izdelkih, zlasti po ekoloških izdelkih za dojenčke in otroke ter mlečnih izdelkih. V razcvetu je trg rabljene opreme, zlasti na internetu. Približno 25 % izdelkov, s katerimi se trguje, predstavlja pohištvo, sledijo elektronski in električni aparati, izdelki za rekreacijo in prosti čas. Norvežani imajo na splošno pozitivno mnenje o sodelovalni ekonomiji in menijo, da to koristi potrošniku.

Tržne poti, distribucija

Norveška trgovina na drobno je skoncentrirana okoli glavnih trgovskih središč, kot so Oslo, Bergen, Trondheim in Stavanger. Združevanje ali tesno sodelovanje med dvema ali več podjetji je v zadnjih nekaj letih povzročilo strukturne spremembe, večinoma v sektorju prehrambnih izdelkov. Trgovci na drobno si prizadevajo razširiti svoje poslovanje, da bi pridobili več pogajalskih moči na račun proizvajalcev in trgovcev na debelo. Norveški trgovci na drobno so zaradi majhnega domačega trga v primerjavi z drugimi skandinavskimi državami majhni in na mednarodni ravni niso zelo aktivni.

Cene na Norveškem so zelo visoke. V trgovinah z živili so kar 50 % višje cene od povprečja v EU, cene alkohola in tobaka pa so še višje.
 
Norveški distribucijski sistem je dobro organiziran in utrjen. Zanj je značilno majhno število posrednikov, raznolikost trendov in dobro organizirana sindikalna združenja. Na trgu prevladujejo distribucijske verige, ki včasih prevzamejo tudi vlogo trgovca na debelo (na primer Norges Gruppen), da okrepijo svoj položaj na trgu. 

Prodaja v hipermarketih se je na Norveškem v letu 2019 povečala za 1 % in dosegla 870 mio EUR. Po napovedih analitikov se bo prodaja v hipermarketih v prihodnjih petih letih povečevala po 3 % povprečni letni stopnji in bo v letu 2024 dosegla 980 mio EUR. Največji in hkrati edini konkurent v segmentu hipermarketov je trgovska veriga Coop Obs.

Diskontne prodajalne na Norveškem ustvarijo približno polovico prodaje v maloprodaji živil. Prodaja v diskontnih trgovinah je na Nizozemskem v letu 2019 zrasla za 1 % in dosegla 8,1 mlrd EUR. Prodaja v diskontnem segmentu se bo po napovedih v prihodnjih petih letih povečevala po 3 % povprečni letni stopnji in bo v letu 2024 predvidoma dosegla 9,4 mlrd EUR. Največji konkurent v tem segmentu je skupina Reitangruppen, ki je imela v letu 2019 47 % tržni delež. Tesno mu sledi trgovska veriga Norgesgruppen s 45 % tržnim deležem.
 

Spletna prodaja


Prodaja preko spletnih trgovin se je na Norveškem v letu 2019 povečala za 6 % in dosegla vrednost 3,9 mlrd EUR. Po napovedih analitikov bo spletna prodaja v prihodnjih petih letih rasla po 10 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla vrednost 6,2 mlrd EUR. Največji spletni konkurent na trgu je podjetje Komplett, ki je imelo v letu 2019 20 % tržni delež.


Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Coop Norge Sa 4.820,42
Aktieselskapet Vinmonopolet 1.418,02
Elkjøp Norge As 1.207,96
Power International As 932,29
XXL ASA 871,97
Ikea As 823,31
Norsk Butikkdrift As 822,17


Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Plačilni sistem na Norveškem je zelo avtomatiziran in računalniško podprt. Najpogostejše oblike plačila na Norveškem so bančne kartice (debetne in kreditne kartice), internetno bančništvo in e- plačila prek aplikacij. Plačila so običajno redna in hitra, za zamude plačil pa se običajno obračunajo obresti.
 
Najpogostejši načini plačila za izvoznike so plačilo na odprti račun, gotovinsko plačilo, akreditivi, garancije in terminske pogodbe.
 
Centralna banka Norveške je odgovorna za odobritev medbančnih sistemov na Norveškem, organ finančnega nadzora Norveške pa nadzira vse banke in druge finančne institucije.


 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Norveško na 62. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Norveški transportni sektor je v obdobju 2015-2019 rasel po 4,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 ustvaril vrednost 10,9 mlrd EUR.

Največ transporta na Norveškem se odvija po cestah. Segment cestnega transporta je na Norveškem v letu 2019 ustvaril prihodke v višini 9,6 mlrd EUR, kar predstavlja 87,8 % celotne vrednosti sektorja. Segment pomorskega transporta je v tem obdobju ustvaril prihodke v višini 877,9 mlo EUR ali 8 % celotne vrednosti sektorja. Segmenta cestnega in pomorskega transporta sta bila v letu 2019 najuspešnejša segmenta v norveškem transportnem sektorju. Oba segmenta sta stroškovno bolj učinkovita v primerjavi z alternativami, pa tudi infrastruktura, potrebna za ta dva segmenta, je lahko dostopna.

Analitiki napovedujejo, da bo norveški transportni sektor v obdobju 2020-2024 rasel po 0,9 % povprečni letni stopnji. Izbruh pandemije COVID-19 bo v letu 2020 v veliki meri vplival na industrijo. Poraba bencina je v času pandemije drastično upadla, saj so številna večja mesta po svetu uvedla stroge blokade, ki prepovedujejo nepotrebno gibanje. Poleg tega so se cene nafte znatno znižale. To bi lahko izboljšalo operativne marže ponudnikov prevoznih storitev. A zaradi pandemije morajo ponudniki upoštevati strožja pravila in ukrepe za svoje osebje in procese, kar lahko poveča stroške. Kasnejša gospodarska recesija bi lahko zmanjšala tudi povpraševanje po prevoznih storitvah.



Tržna segmentacija za leto 2019 
 
Segment Odstotek
Cestni transport 87,8 %
Pomorski transport 8,0 %
Letalski transport 2,4 %
Železniški 1,8 %


Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:



Posodobljeno oktober 2020

_