Norveška

Prodaja na Norveško

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Norveška je potrošniška družba, ki jo še posebej privlačijo novi izdelki in nove tehnologije. Kupna moč Norvežanov je med najvišjimi v Evropi in norveški potrošniki so na splošno pripravljeni plačati več za kakovostno blago. Običajno se že pred nakupom pozanimajo o izdelkih in so zvesti nacionalnim blagovnim znamkam.

Norvežani postopoma sprejemajo okolju prijaznejši način uživanja. V zadnjih letih so zmanjšali izdatke za hrano. Poraba sadja in zelenjave narašča, medtem ko se poraba mesa in rib zmanjšuje. V porastu je tudi povpraševanje po ekoloških prehrambnih izdelkih, zlasti po ekoloških izdelkih za dojenčke in otroke ter mlečnih izdelkih. V razcvetu je trg rabljene opreme, zlasti na internetu. Približno 25 % izdelkov, s katerimi se trguje, predstavlja pohištvo, sledijo elektronski in električni aparati, izdelki za rekreacijo in prosti čas. Norvežani imajo na splošno pozitivno mnenje o sodelovalni ekonomiji in menijo, da to koristi potrošniku.

Tržne poti, distribucija

Norveška trgovina na drobno je skoncentrirana okoli glavnih trgovskih središč, kot so Oslo, Bergen, Trondheim in Stavanger. Združevanje ali tesno sodelovanje med dvema ali več podjetji je v zadnjih nekaj letih povzročilo strukturne spremembe, večinoma v sektorju prehrambnih izdelkov. Trgovci na drobno si prizadevajo razširiti svoje poslovanje, da bi pridobili več pogajalskih moči na račun proizvajalcev in trgovcev na debelo. Norveški trgovci na drobno so zaradi majhnega domačega trga v primerjavi z drugimi skandinavskimi državami majhni in na mednarodni ravni niso zelo aktivni.

Cene na Norveškem so zelo visoke. V trgovinah z živili so kar 50 % višje cene od povprečja v EU, cene alkohola in tobaka pa so še višje.
 
Norveški distribucijski sistem je dobro organiziran in utrjen. Zanj je značilno majhno število posrednikov, raznolikost trendov in dobro organizirana sindikalna združenja. Na trgu prevladujejo distribucijske verige, ki včasih prevzamejo tudi vlogo trgovca na debelo (na primer Norges Gruppen), da okrepijo svoj položaj na trgu. Norgesgruppen je vodilna trgovska veriga na Norveškem, ki je imela v letu 2018 približno 43 % tržni delež. Sledijo Coop z 29,3 %, Rema s 23,7 % in Bunnpris s 3,7 %.
 
Analitiki napovedujejo, da se bo vrednost maloprodajnega trga na Norveškem do leta 2023 povečevala po 2,3 % povprečni letni stopnji.
 
Norveška ima eno najvišjih stopenj penetracije interneta na svetu, ki znaša 98 %, penetracija pametnih telefonov pa je 97 %. Norvežani so tehnološko varni in usposobljeni potrošniki ter so v samem vrhu uporabe e-trgovine v Evropi in po svetu. Norveška spada tudi med države, ki najbolj čezmejno kupujejo.
63 % Norvežanov opravlja redne mesečne nakupe preko spleta, povprečni znesek mesečnega spletnega nakupa pa je bil v letu 2019 216 EUR.


Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Norgesgruppen Asa                                                     9.638,69
Coop Norge Sa 5.091,58
Aktieselskapet Vinmonopolet 1.494,36
Elkjøp Norge As 1.313,16
Apotek 1 Gruppen As 1.296,31
XXL ASA 1.014,75
Power International As 885.57


Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Plačilni sistem na Norveškem je zelo avtomatiziran in računalniško podprt. Najpogostejše oblike plačila na Norveškem so bančne kartice (debetne in kreditne kartice), internetno bančništvo in e- plačila prek aplikacij. Plačila so običajno redna in hitra, za zamude plačil pa se običajno obračunajo obresti.
 
Najpogostejši načini plačila za izvoznike so plačilo na odprti račun, gotovinsko plačilo, akreditivi, garancije in terminske pogodbe.
 
Centralna banka Norveške je odgovorna za odobritev medbančnih sistemov na Norveškem, organ finančnega nadzora Norveške pa nadzira vse banke in druge finančne institucije.


 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Norveško na 62. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Norveški transportni sektor je v obdobju 2014-2018 rasel po 2,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 dosegel vrednost 11,9 mlrd EUR.
Tako kot v večini evropskih držav, tudi na Norveškem prevladuje cestni transport, saj Norveška večinoma trguje s sosednjimi in bližnjimi državami. Norveška v Evropo izvozi kar 80 % celotnega izvoza. Cestni segment je v letu 2018 na Norveškem ustvaril 9,4 mlrd EUR prihodkov, kar predstavlja 78,6 % celotne vrednosti sektorja. Pomorski transport je v tem letu ustvaril prihodke v višini 2,1 mlrd EUR ali 17,6 % celotne vrednosti sektorja. Norveška je z Evropo povezana preko kopenske meje s Švedsko, od ostalih držav pa jo ločuje Severno morje. Pomorski transport ima zaradi geografske lege države ključno vlogo pri prevozu blaga v preostalo Evropo. Norveška ima peto največjo pomorsko floto po vrednosti na svetu. Konec leta 2018 je bilo na Norveškem registriranih 1.771 ladij.

Analitiki napovedujejo, da bo norveški transportni sektor do leta 2023 rasel po 2,6 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 dosegel vrednost 13 mlrd EUR. Norveška je že izvedla prve preizkuse avtonomnih prevozov, ki jih je izvedlo podjetje za pomorsko tehnologijo Kongsberg. Avtomatska plovila bodo prinesla številne prednosti, kot je znižanje stroškov in povečanje povpraševanje po pomorskih transportnih storitvah.


Tržna segmentacija za leto 2018 
 
Segment Odstotek
Cestni transport 78,6 %
Pomorski transport 17,6 %
Letalski transport 2,1 %
Železniški 1,7 %



Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:



Posodobljeno marec 2020

_