Norveška

Predstavitev gospodarstva Norveške

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Kongeriket Norge/ Kraljevina Norveška

NO / NOR

Oslo

385.155

5,4

Norveščina (knjižni jezik bokmal in novonorveščina ali nynorsk)

Evangeličani 70,6 %, muslimani 3,2 %, rimokatoliki 3 %

67.386 EUR (2019)

Norveška krona (NRK)

GMT + 1

+ 47

 


 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Oslo 673.469
Bergen 279.792
Trondheim 193.501
Stavanger 133.140

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom vladanja

Pravni sistem:

Temelji na podlagi ustave iz leta 1814.

Zakonodajna oblast:

Parlament šteje 169 članov, ki so neposredno izvoljeni za štiriletni mandat. 

Volitve:

Zadnje splošne volitve so potekale 11. septembra 2017, naslednje splošne volitve bodo leta 2021.

Vodstvo države:

Funkcija prostolonaslednika se deduje. Od 17. januarja 1991 je na prestolu kralj Harald V. Naslednji prestolonaslednik je Haakon Magnus (sin monarha, rojen 20. julija 1973).

Izvršilna oblast:

Po parlamentarnih volitvah predsednika vlade imenuje kralj z odobritvijo parlamenta. 
Predsednica vlade: Erna Solberg (od 16. oktobra 2013)

 

Norveška je članica WTO (World Trade Organization), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), EFTA (European Free Trade Association), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe), UN (United Nations) in NATO (North Atlantic Treaty Organization).


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Prioriteta norveške vladne politike je že od leta 2014 diverzifikacija gospodarstva, da le to ne bi bilo preveč odvisno od naftnega sektorja. Vlada vidi kot potencialna področja za rast predvsem industrijo aluminija, zdravstveni sektor, ribogojstvo in ribištvo ter zelene tehnologije. EIU ne pričakuje, da bi bil v obdobju 2020-2024 na tem področju lahko dosežen pomembnejši napredek, saj kljub temu, da proizvodnja nafte temelji na morju, številne celinske industrije ostajajo odvisne od naftnega sektorja. Poleg tega fiskalna politika konservativne vlade dopušča le omejen prostor za državno podporo novim industrijam, pomen diverzifikacije pa se je v političnem pomenu nekoliko zmanjšal, po tem ko so cene nafte okrevale. Naložbe v naftno industrijo so se po letu 2016 okrepile, kar je razvidno tudi iz nastanka več novih in širitve obstoječih naftnih polj.

Desnosredinska vlada poskuša izvesti podjetnikom prijazne ukrepe in znižati davke. Osredotočena je na nadaljnje zmanjšanje negativnih vplivov nižjih cen nafte na širšo gospodarsko aktivnost in na krepitev celinskega gospodarstva. EIU napoveduje, da se bo poraba iz naftnega sklada na Norveškem povečala, vendar bo ostala v skladu s fiskalnimi smernicami države. Kljub medstrankarskemu sporazumu o spoprijemanju s podnebnimi spremembami, bo še vedno obstajala napetost v prizadevanjih za ravnotežje med industrijskim razvojem in varstvom okolja.



Vir: EIU; Factiva, marec 2020.


 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge