Norveška 
Predstavitev gospodarstva Norveške
Predstavitev države
| Uradni naziv | Kongeriket Norge / Kraljevina Norveška |
| Mednarodna oznaka | NO/NOR |
| Glavno mesto | Oslo |
| Velikost (km2) | 385.155 |
| Prebivalci (mio)17 | 5,4 |
| Uradni jezik | Norveščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Evangeličani (67,5 %), muslimani (3,1 %), rimo-katoliki (3,1 %) |
| Denarna enota | Norveška krona (NOK) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 47 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Oslo | 673.469 |
| Bergen | 279.792 |
| Trondheim | 193.501 |
| Stavanger | 133.140 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom vladanja |
|
Pravni sistem: |
Temelji na podlagi ustave iz leta 1814. |
|
Zakonodajna oblast: |
Parlament šteje 169 članov, ki so neposredno izvoljeni za štiriletni mandat. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 13. septembra 2021, naslednje bodo leta 2025. |
|
Vodstvo države: |
Funkcija prestolonaslednika se deduje. Od 17. januarja 1991 je na prestolu kralj Harald V. Naslednji prestolonaslednik je Haakon Magnus (sin monarha, rojen 20. julija 1973). |
|
Izvršilna oblast: |
Po parlamentarnih volitvah predsednika vlade imenuje kralj z odobritvijo parlamenta. |
Norveška je članica WTO (World Trade Organization), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), EFTA (European Free Trade Association), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe), UN (United Nations) in NATO (North Atlantic Treaty Organization).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 5,5 | 5,5 | 5,4 | 5,4 | 5,4 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 15 | 15 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 483,5 | 459,5 | 406,7 | 316,5 | 362,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 87.583 | 83.937 | 74.910 | 58.780 | 67.682 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 345,8 | 328,9 | 305,6 | 295,2 | 320,2 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 62.637 | 60.092 | 56.288 | 54.818 | 59.768 |
| Rast BDP (v %): | 2,6 | 3,3 | 4,1 | -1,3 | 0,7 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,4 | 3,5 | 4,4 | 4,6 | 3,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,9 | 3,6 | 3,5 | 1,3 | 2,2 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -82,9 | -82,9 | -75,6 | -72,3 | -78,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 118,7 | 125,6 | 111,7 | 72,2 | 92,3 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,9 | 4,2 | 5,1 | -1,5 | 1,2 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,9 | 5,0 | 1,6 | -12,1 | 5,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 8,4 | 5,5 | 3,0 | -3,3 | 14,6 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 13,4+ | 87,9 | 76,1 | 87,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 12,0+ | 47,7 | 32,7 | 26,0 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 13 | 13 | 13 | 17 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 9 | 7 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača je na Norveškem v Q2 2021 znašala 49.920 NOK ali 4.911,79 EUR. Zakonsko določene minimalne plače nimajo.
Vrednosti NOK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,8 | 4,2 | 2,8 | 2,6 |
| Rast javne potrošnje | 3,9 | 1,2 | 1,3 | 1,5 |
| Rast investicij | -0,3 | 2,1 | 2,4 | 2,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Vrednost izvoza blaga je v letu 2020 znašala 69,6 mlrd EUR, vrednost uvoza pa 68 mlrd EUR. Trgovinski presežek v blagovni menjavi je znašal 1,6 mlrd EUR. Največ je Norveška v letu 2020 izvozila v Združeno kraljestvo in sicer 17,4 % od celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Švedska, Nizozemska in Kitajska. Največ so izvažali mineralna goriva, ribe, rake in mehkužce, stroje in opremo ter aluminij in izdelke iz aluminija. Največ je Norveška v letu 2020 uvozila iz Kitajske (11,1 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Švedska, ZDA in Združeno kraljestvo. V letu 2020 so največ uvažali stroje in opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, izdelke iz železa in jekla ter mineralna goriva.
Norveška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018-2023 (grafični prikaz)
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 14,0 | Mineralna goriva, olja | 49,1 |
| Vozila | 11,5 | Ribe, raki, mehkužci | 13,0 |
| Električna in elektronska oprema | 9,9 | Stroji, jedrski reaktorji | 5,0 |
| Izdelki iz železa in jekla | 4,9 | Ostalo blago | 4,6 |
| Mineralna goriva, olja | 4,3 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 4,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 12,1 | Združeno kraljestvo | 17,4 |
| Nemčija | 11,5 | Nemčija | 11,7 |
| Švedska | 10,7 | Švedska | 9,9 |
| ZDA | 6,8 | Nizozemska | 9,9 |
| Združeno kraljestvo | 5,4 | Kitajska | 7,8 |
| Slovenija (47. mesto) | 0,2 | Slovenija (82. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Norveškemi so v letu 2018 znašale 104,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala -6,2 %. Celotne izhodne TNI Norveške so v letu 2018 znašale 166,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 2,4 %.Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Norveškem 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 18,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Švica in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 3.691,6 |
| Švica | 2.331,7 |
| Združeno kraljestvo | 1.831,4 |
| Japonska | 1.597,7 |
| Švedska | 1.450,7 |
| Druge države | 7.565,4 |
| Skupaj | 18.468,3 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Premog, nafta, plin | 9.401,7 |
| Kovine | 1.309,7 |
| Komunikacije | 1.126,4 |
| Transport | 1.019,9 |
| Hoteli in turizem | 670,0 |
| Drugi sektorji | 4.940,4 |
| Skupaj | 18.468,3 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Idemitsu Kosan | 1.503,1 |
| Lundin Petroleum | 1.403,9 |
| Park Inn | 279,0 |
| Microsoft | 195,8 |
| BioMar | 161,4 |
| GAC Group | 87,1 |
| Wartsila (Waertsilae)(Wärtsilä) | 41,7 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Gospodarske panoge
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
