Norveška 
Predstavitev gospodarstva Norveške
Predstavitev države
| Uradni naziv | Kongeriket Norge / Kraljevina Norveška |
| Mednarodna oznaka | NO/NOR |
| Glavno mesto | Oslo |
| Velikost (km2) | 385.155 |
| Prebivalci (mio)17 | 5,5 |
| Uradni jezik | Norveščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Evangeličani (67,5 %), muslimani (3,1 %), rimo-katoliki (3,1 %) |
| Denarna enota | Norveška krona (NOK) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 47 |
Prebivalstvo Norveške
Norveška ima 5,5 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Oslo | 673.469 |
| Bergen | 279.792 |
| Trondheim | 193.501 |
| Stavanger | 133.140 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom vladanja |
|
Pravni sistem: |
Temelji na podlagi ustave iz leta 1814. |
|
Zakonodajna oblast: |
Parlament šteje 169 članov, ki so neposredno izvoljeni za štiriletni mandat. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 13. septembra 2021, naslednje bodo leta 2025. |
|
Vodstvo države: |
Funkcija prestolonaslednika se deduje. Od 17. januarja 1991 je na prestolu kralj Harald V. Naslednji prestolonaslednik je Haakon Magnus (sin monarha, rojen 20. julija 1973). |
|
Izvršilna oblast: |
Po parlamentarnih volitvah predsednika vlade imenuje kralj z odobritvijo parlamenta. |
Norveška je članica WTO (World Trade Organization), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), EFTA (European Free Trade Association), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe), UN (United Nations) in NATO (North Atlantic Treaty Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 5,6 | 5,5 | 5,5 | 5,4 | 5,4 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 15++ | 15 | 15 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 590,1 | 535,1 | 547,3 | 411,5 | 321,3 |
| BDP per capita (v EUR): | 106.214 | 97.015 | 99.953 | 75.985 | 59.667 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 540,8 | 519,7 | 490,1 | 371,8 | 306,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 97.343 | 94.219 | 89.510 | 68.650 | 56.882 |
| Rast BDP (v %): | 1,9 | 1,6 | 3,2 | 4,0 | -1,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,8 | 3,7 | 3,2 | 4,4 | 4,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,7 | 4,8 | 5,8 | 3,5 | 1,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -113,6 | -107,3 | -98,3 | -83,1 | -72,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 214,3 | 217,7 | 256,9 | 137,0 | 73,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,8 | 4,9 | 5,5 | 6,1 | -2,6 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,2 | 4,8 | 9,1 | 1,0 | -9,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 10,4 | 7,8 | 4,6 | 12,0 | -3,6 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 51,7+ | 97,5 | 87,9 | 76,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 11,7+ | 35,3 | 47,7 | 32,7 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 17 | 14 | 13 | 13 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 9 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo na Norveškem
Kljub temu, da Norveška ni članica EU, so osnovni pogoji za zaposlovanje tujcev enaki kot v večini evropskih držav. To pomeni, da mora delodajalec, da bi zaposlil delavca iz tretje države, lokalnim oblastem dokazati, da med Norvežani in Evropejci ni prosilcev za zaposlitev.
Postopek zaposlovanja na Norveškem je naslednji:
- iskanje primernega prostega delovnega mesta
- podpis pogodbe o zaposlitvi
- pridobitev dovoljenja za prebivanje in delovnega dovoljenja
- registracija delovne vize in selitev na Norveško.
Običajno se delovno dovoljenje na Norveškem izda za obdobje od 1 do 3 let. Po tem obdobju lahko tujec zaprosi za stalno prebivanje.
Veliko tujcev najde delo na Norveškem na naftnih ploščadih. Veliko pa je tudi sezonskega dela, predvsem v gozdarstvu, poljedelstvu, turizmu, gostinstvu in v ribiški industriji.
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna plača v državi ne obstaja. Stopnje so določene v delovnih pogodbah med delodajalci in sindikati.
Po podatkih norveškega statističnega urada, je povprečna bruto mesečna plača v Q2 2022 znašala 52.540 NOK, kar je približno 5.200,64 EUR. To je ena najvišjih stopenj v Evropi.
Vrednosti NOK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 7,0 | 0,6 | 2,8 | 1,6 |
| Rast javne potrošnje | 0,0 | 2,4 | 2,3 | 2,2 |
| Rast investicij | 4,3 | 1,9 | 2,6 | 1,6 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Norveška je v letu 2022 izvozila za 250,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 101,7 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 149,2 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Norveška največ izvažala nafto in plin, ribe, aluminij, ostalo blago ter strojno opremo.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Nemčijo (27,9 % od celotnega izvoza), sledijo Združeno kraljestvo, Francija, Belgija in Nizozemska.
- Norveška je v letu 2022 največ uvažala vozila, strojno opremo, nafto in plin, električno in elektronsko opremo ter izdelke iz železa in jekla.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Švedske (12,6 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Nemčija, ZDA in Danska.
Norveška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020-2025 (grafični prikaz)
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Vozila | 12,2 | Mineralna goriva, olja | 78,9 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 11,2 | Ribe, raki, mehkužci | 5,6 |
| Mineralna goriva, olja | 10,4 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 2,4 |
| Električna in elektronska oprema | 8,9 | Ostalo blago | 2,2 |
| Izdelki iz železa in jekla | 4,0 | Stroji, jedrski reaktorji | 1,6 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Švedska | 12,6 | Nemčija | 27,9 |
| Kitajska | 12,3 | Združeno kraljestvo | 21,4 |
| Nemčija | 11,4 | Francija | 9,4 |
| ZDA | 6,1 | Belgija | 7,6 |
| Danska | 4,7 | Nizozemska | 6,4 |
| Slovenija (49. mesto) | 0,2 | Slovenija (75. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Norveškem so v letu 2021 znašale 127,3 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 0,3 %.
- Celotne izhodne TNI Norveške so v letu 2021 znašale 168,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala -0,8 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Norveškem 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji na Norveško
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Švedska | 32.309 |
| Luksemburg | 15.631 |
| Združeno kraljestvo | 13.012 |
| Nizozemska | 12.046 |
| Danska | 11.092 |
| ZDA | 9.172 |
| Švica | 8.764 |
| Finska | 6.959 |
| Nemčija | 5.724 |
| Irska | 5.149 |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Poglejte si tudi:
