Norveška 
Predstavitev gospodarstva Norveške
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Kongeriket Norge/ Kraljevina Norveška NO / NOR Oslo 385.155 5,4 Norveščina (knjižni jezik bokmal in novonorveščina ali nynorsk) Evangeličani 70,6 %, muslimani 3,2 %, rimokatoliki 3 % 67.386 EUR (2019) Norveška krona (NRK) GMT + 1 + 47 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Oslo | 673.469 |
| Bergen | 279.792 |
| Trondheim | 193.501 |
| Stavanger | 133.140 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom vladanja |
|
Pravni sistem: |
Temelji na podlagi ustave iz leta 1814. |
|
Zakonodajna oblast: |
Parlament šteje 169 članov, ki so neposredno izvoljeni za štiriletni mandat. |
|
Volitve: |
Zadnje splošne volitve so potekale 11. septembra 2017, naslednje splošne volitve bodo leta 2021. |
|
Vodstvo države: |
Funkcija prostolonaslednika se deduje. Od 17. januarja 1991 je na prestolu kralj Harald V. Naslednji prestolonaslednik je Haakon Magnus (sin monarha, rojen 20. julija 1973). |
|
Izvršilna oblast: |
Po parlamentarnih volitvah predsednika vlade imenuje kralj z odobritvijo parlamenta. |
Norveška je članica WTO (World Trade Organization), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), EFTA (European Free Trade Association), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe), UN (United Nations) in NATO (North Atlantic Treaty Organization).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Prioriteta norveške vladne politike je že od leta 2014 diverzifikacija gospodarstva, da le to ne bi bilo preveč odvisno od naftnega sektorja. Vlada vidi kot potencialna področja za rast predvsem industrijo aluminija, zdravstveni sektor, ribogojstvo in ribištvo ter zelene tehnologije. EIU ne pričakuje, da bi bil v obdobju 2020-2024 na tem področju lahko dosežen pomembnejši napredek, saj kljub temu, da proizvodnja nafte temelji na morju, številne celinske industrije ostajajo odvisne od naftnega sektorja. Poleg tega fiskalna politika konservativne vlade dopušča le omejen prostor za državno podporo novim industrijam, pomen diverzifikacije pa se je v političnem pomenu nekoliko zmanjšal, po tem ko so cene nafte okrevale. Naložbe v naftno industrijo so se po letu 2016 okrepile, kar je razvidno tudi iz nastanka več novih in širitve obstoječih naftnih polj.
Desnosredinska vlada poskuša izvesti podjetnikom prijazne ukrepe in znižati davke. Osredotočena je na nadaljnje zmanjšanje negativnih vplivov nižjih cen nafte na širšo gospodarsko aktivnost in na krepitev celinskega gospodarstva. EIU napoveduje, da se bo poraba iz naftnega sklada na Norveškem povečala, vendar bo ostala v skladu s fiskalnimi smernicami države. Kljub medstrankarskemu sporazumu o spoprijemanju s podnebnimi spremembami, bo še vedno obstajala napetost v prizadevanjih za ravnotežje med industrijskim razvojem in varstvom okolja.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
