Norveška

Predstavitev gospodarstva Norveške


Predstavitev gospodarstva Norveške

Predstavitev države

Uradni naziv Kongeriket Norge / Kraljevina Norveška
Mednarodna oznaka NO/NOR 
Glavno mesto Oslo
Velikost (km2) 385.155
Prebivalci (mio)17 5,5
Uradni jezik Norveščina. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Evangeličani (67,5 %), muslimani (3,1 %), rimo-katoliki (3,1 %)
Denarna enota Norveška krona (NOK)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka + 47

 


 

Prebivalstvo Norveške


Norveška ima 5,5 milijona prebivalcev.

 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Oslo 673.469
Bergen 279.792
Trondheim 193.501
Stavanger 133.140

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom vladanja

Pravni sistem:

Temelji na podlagi ustave iz leta 1814.

Zakonodajna oblast:

Parlament šteje 169 članov, ki so neposredno izvoljeni za štiriletni mandat. 

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so potekale 13. septembra 2021, naslednje bodo leta 2025. 
Na zadnjih parlamentarnih volitvah na Norveškem je slavila Delavska stranka, ki jo vodi socialdemokrat Jonas Gahr Støre. Stranka je prejela 26,4 % glasov in si pridobila 48 od skupno 169 sedežev v parlamentu.

Vodstvo države:

Funkcija prestolonaslednika se deduje. Od 17. januarja 1991 je na prestolu kralj Harald V. Naslednji prestolonaslednik je Haakon Magnus (sin monarha, rojen 20. julija 1973).

Izvršilna oblast:

Po parlamentarnih volitvah predsednika vlade imenuje kralj z odobritvijo parlamenta.
Po odstopu predsednice vlade, Erne Solberg, dne 12.10.2021, je 36.
predsednik norveške vlade postal Jonas Gahr Støre (od 14.10.2021).

 

Norveška je članica WTO (World Trade Organization), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), EFTA (European Free Trade Association), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe), UN (United Nations) in NATO (North Atlantic Treaty Organization).


Vir: EIU; Factiva, januar 2024.

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2025-2021

  2025* 2024* 2023 2022 2021
 Število prebivalcev (v mio): 5,6 5,6 5,5 5,5 5,4
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 15 15
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 613,1 551,0 495,6 561,3 421,7
 BDP per capita (v EUR): 109.547 99.165 89.849 102.530 77.878
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 668,5 641,1 619,2 607,9 381,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 119.447 115.388 112.255 111.021 70.359
 Rast BDP (v %): 1,9 1,2 0,4 3,0 4,0
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 3,7 3,8 3,7 3,2 4,4
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,0 2,2 5,4 5,8 3,5
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -117,2 -102,4 -100,3 -98,3 -83,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 204,2 203,2 201,6 256,9 137,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,1 2,8 1,8 4,4 6,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,2 4,3 2,0 12,3 1,2
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 12,1 8,9 -1,4 11,6 12,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 35,8+ 98,7 97,5 87,9
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 7,1+ 20,1 35,3 47,7
Stopnja tveganja države (op): / 16 18 14 13
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / / / 9



Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. 
(*)   EIU napoved                                                                                                  
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                          
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr 2024 (posodobljeno junij 2024).                                                                                                        
(/)  Podatek ni na voljo.                  
                                                                                    
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2024.

 

Delo na Norveškem

 
Kljub temu, da Norveška ni članica EU, so osnovni pogoji za zaposlovanje tujcev enaki kot v večini evropskih držav. To pomeni, da mora delodajalec, da bi zaposlil delavca iz tretje države, lokalnim oblastem dokazati, da med Norvežani in Evropejci ni prosilcev za zaposlitev.

Postopek zaposlovanja na Norveškem je naslednji:

  • iskanje primernega prostega delovnega mesta
  • podpis pogodbe o zaposlitvi
  • pridobitev dovoljenja za prebivanje in delovnega dovoljenja
  • registracija delovne vize in selitev na Norveško.

 
Običajno se delovno dovoljenje na Norveškem izda za obdobje od 1 do 3 let. Po tem obdobju lahko tujec zaprosi za stalno prebivanje.

Veliko tujcev najde delo na Norveškem na naftnih ploščadih. Veliko pa je tudi sezonskega dela, predvsem v gozdarstvu, poljedelstvu, turizmu, gostinstvu in v ribiški industriji.


Povprečna in minimalna bruto plača

 

Uradna minimalna plača v državi ne obstaja. Stopnje so določene v delovnih pogodbah med delodajalci in sindikati.
 
Po podatkih norveškega statističnega urada, je povprečna bruto mesečna plača v Q3 2023 znašala 52.780 NOK, kar je približno 4.619,77 EUR. To je ena najvišjih stopenj v Evropi.

 

Vrednosti NOK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

 
  2023 2024* 2025* 2026*
Rast zasebne potrošnje -0,8 1,6 1,6 1,8
Rast javne potrošnje 2,7 2,2 2,1 2,1
Rast investicij -0,4 1,8 2,0 2,3

(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2024.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

 
  • Norveška je v letu 2023 izvozila za 201,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 100,3 mlrd EUR.
  • Presežek v blagovni menjavi je znašal 101,3 mlrd EUR.
  • V letu 2023 je Norveška največ izvažala nafto in plin, ribe, ostalo blago, strojno opremo ter aluminij.
  • Največ so v letu 2023 izvozili v Združeno kraljestvo (19,1 % od celotnega izvoza), sledijo Nemčija, Nizozemska, Švedska in Poljska.
  • Norveška je v letu 2023 največ uvažala strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, nafto in plin ter izdelke iz železa in jekla.
  • Največ so v letu 2023 uvozili iz Nemčije (11,4 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Švedska, ZDA in Nizozemska.
 

Norveška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021-2026 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.


Glavni izvozni/uvozni trgi 

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2023 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2023 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 13,4 Mineralna goriva, olja 68,4
Vozila 11,3 Ribe, raki, mehkužci 8,7
Električna in elektronska oprema 9,7 Ostalo blago 2,9
Mineralna goriva, olja 8,5 Stroji, jedrski reaktorji 2,9
Izdelki iz železa in jekla 4,4 Aluminij in aluminijasti izdelki 2,7
 
Vodilni uvozni trgi 2023 % od celote Vodilni izvozni trgi 2023 % od celote
Nemčija 11,4 Združeno kraljestvo 19,1
Kitajska 11,2 Nemčija 19,0
Švedska 10,8 Nizozemska 8,3
ZDA 7,6 Švedska 7,7
Nizozemska 4,8 Poljska 6,0
Slovenija (52. mesto) 0,2 Slovenija (64. mesto) <0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2024.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Norveškem so v letu 2021 znašale 127,3 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 0,3 %.
  • Celotne izhodne TNI Norveške so v letu 2021 znašale 168,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala -0,8 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Norveškem 2021 - 2024 (grafični prikaz)


 
(*) EIU napoved.


Največji vlagatelji na Norveško

Države vlagateljice mio EUR
Švedska 32.309
Luksemburg 15.631
Združeno kraljestvo 13.012
Nizozemska 12.046
Danska 11.092
ZDA 9.172
Švica 8.764
Finska 6.959
Nemčija 5.724
Irska 5.149


Vir: Factiva; ITC, september 2023.


Poglejte si tudi: