Norveška

Predstavitev gospodarstva Norveške

Predstavitev države

Uradni naziv Kongeriket Norge / Kraljevina Norveška
Mednarodna oznaka NO/NOR 
Glavno mesto Oslo
Velikost (km2) 385.155
Prebivalci (mio)17 5,4
Uradni jezik Norveščina. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Evangeličani (67,5 %), muslimani (3,1 %), rimo-katoliki (3,1 %)
Denarna enota Norveška krona (NOK)
Čas GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas
Klicna številka + 47

 


 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Oslo 673.469
Bergen 279.792
Trondheim 193.501
Stavanger 133.140

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom vladanja

Pravni sistem:

Temelji na podlagi ustave iz leta 1814.

Zakonodajna oblast:

Parlament šteje 169 članov, ki so neposredno izvoljeni za štiriletni mandat. 

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so potekale 13. septembra 2021, naslednje bodo leta 2025. 
Na zadnjih parlamentarnih volitvah na Norveškem je slavila Delavska stranka, ki jo vodi socialdemokrat Jonas Gahr Støre. Stranka je prejela 26,4 % glasov in si pridobila 48 od skupno 169 sedežev v parlamentu.

Vodstvo države:

Funkcija prestolonaslednika se deduje. Od 17. januarja 1991 je na prestolu kralj Harald V. Naslednji prestolonaslednik je Haakon Magnus (sin monarha, rojen 20. julija 1973).

Izvršilna oblast:

Po parlamentarnih volitvah predsednika vlade imenuje kralj z odobritvijo parlamenta.
Po odstopu predsednice vlade, Erne Solberg, dne 12.10.2021, je 36.
predsednik norveške vlade postal Jonas Gahr Støre (od 14.10.2021).

 

Norveška je članica WTO (World Trade Organization), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), EFTA (European Free Trade Association), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe), UN (United Nations) in NATO (North Atlantic Treaty Organization).


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 5,5 5,5 5,4 5,4 5,4
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 15 15
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 483,5 459,5 406,7 316,5 362,6
 BDP per capita (v EUR): 87.583 83.937 74.910 58.780 67.682
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 345,8 328,9 305,6 295,2 320,2
 BDP per capita (PPP, v EUR): 62.637 60.092 56.288 54.818 59.768
 Rast BDP (v %): 2,6 3,3 4,1 -1,3 0,7
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 3,4 3,5 4,4 4,6 3,7
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,9 3,6 3,5 1,3 2,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -82,9 -82,9 -75,6 -72,3 -78,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 118,7 125,6 111,7 72,2 92,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,9 4,2 5,1 -1,5 1,2
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,9 5,0 1,6 -12,1 5,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 8,4 5,5 3,0 -3,3 14,6
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 13,4+ 87,9 76,1 87,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 12,0+ 47,7 32,7 26,0
Stopnja tveganja države (op): / 13 13 13 17
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / / 9 7



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.


Povprečna in minimalna bruto plača

 

Povprečna bruto mesečna plača je na Norveškem v Q2 2021 znašala 49.920 NOK ali 4.911,79 EUR. Zakonsko določene minimalne plače nimajo. 

Vrednosti NOK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.


Gibanje potrošnje (v odstotkih)

 
  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 4,8 4,2 2,8 2,6
Rast javne potrošnje 3,9 1,2 1,3 1,5
Rast investicij -0,3 2,1 2,4 2,8

(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.


Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Vrednost izvoza blaga je v letu 2020 znašala 69,6 mlrd EUR, vrednost uvoza pa 68 mlrd EUR. Trgovinski presežek v blagovni menjavi je znašal 1,6 mlrd EUR. Največ je Norveška v letu 2020 izvozila v Združeno kraljestvo in sicer 17,4 % od celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Švedska, Nizozemska in Kitajska. Največ so izvažali mineralna goriva, ribe, rake in mehkužce, stroje in opremo ter aluminij in izdelke iz aluminija. Največ je Norveška v letu 2020 uvozila iz Kitajske (11,1 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Švedska, ZDA in Združeno kraljestvo. V letu 2020 so največ uvažali stroje in opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, izdelke iz železa in jekla ter mineralna goriva.


Norveška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018-2023 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Glavni izvozni/uvozni trgi 

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 14,0 Mineralna goriva, olja 49,1
Vozila 11,5 Ribe, raki, mehkužci 13,0
Električna in elektronska oprema 9,9 Stroji, jedrski reaktorji 5,0
Izdelki iz železa in jekla 4,9 Ostalo blago 4,6
Mineralna goriva, olja 4,3 Aluminij in aluminijasti izdelki 4,0
 
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Kitajska 12,1 Združeno kraljestvo 17,4
Nemčija 11,5 Nemčija 11,7
Švedska 10,7 Švedska 9,9
ZDA 6,8 Nizozemska 9,9
Združeno kraljestvo 5,4 Kitajska 7,8
Slovenija (47. mesto) 0,2 Slovenija (82. mesto) <0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Norveškemi so v letu 2018 znašale 104,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala -6,2 %. Celotne izhodne TNI Norveške so v letu 2018 znašale 166,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 2,4 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Norveškem 2019 - 2022 (grafični prikaz)


 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
 

 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 18,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Švica in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
 
Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 3.691,6
Švica 2.331,7
Združeno kraljestvo 1.831,4
Japonska 1.597,7
Švedska 1.450,7
Druge države 7.565,4
Skupaj 18.468,3
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Premog, nafta, plin 9.401,7
Kovine 1.309,7
Komunikacije 1.126,4
Transport 1.019,9
Hoteli in turizem 670,0
Drugi sektorji 4.940,4
Skupaj 18.468,3
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Idemitsu Kosan 1.503,1
Lundin Petroleum 1.403,9
Park Inn 279,0
Microsoft 195,8
BioMar 161,4
GAC Group 87,1
Wartsila (Waertsilae)(Wärtsilä) 41,7
 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.



Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo