Portugalska

Gospodarske panoge Portugalske

Gospodarstvo

Portugalska se je po vstopu v Evropsko skupnost ( predhodnico EU) v letu 1986, preoblikovala v raznoliko in  storitveno usmerjeno gospodarstvo. V naslednjih dveh desetletjih so zaporedne vlade privatizirale številna državna podjetja in liberalizirale ključna področja gospodarstva, vključno z bančnim sektorjem in telekomunikacijami.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor ustvari 2 % portugalskega BDP in zaposluje okoli 7 % aktivnega prebivalstva. Med glavne kmetijske pridelke spadajo žita, sadje, zelenjava in vino. Portugalska je ena od desetih največjih izvoznic vina na svetu.

Rudarstvo, zlasti baker in kositer, predstavlja velik del BDP države, Portugalska pa je tudi ena največjih izvoznic marmorja.


Storitveni sektor predstavlja 76 % BDP in zaposluje okoli 69 % aktivnega prebivalstva. Zlasti turizem ima pomembno vlogo v portugalskem gospodarstvu.
 
Vir: EIU; Factiva, april 2019.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor zaposluje 24 % aktivnega prebivalstva in prispeva 22 % k BDP Portugalske. V predelovalni industriji prevladujejo mala in srednje velika podjetja. Glavne industrijske panoge so metalurgija, strojna industrija, proizvodnja električnih in elektronskih izdelkov, tekstilna industrija in gradbeništvo. Portugalska je povečala svojo vlogo tudi v evropskem avtomobilskem sektorju, rasteta pa tudi segmenta biotehnologije in IT.

V letu 2018 je industrijska proizvodnja na Portugalskem ostala na enaki ravni kot v letu 2017. Za leto 2019 je napovedana rast industrijske proizvodnje v višini 3,7 %. V letih 2020 in 2021 pa naj bi poljska industrijska proizvodnja zrasla za 1 %, oz. za 1,9 %.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na portugalskem trgu:

 

Turizem - hotelirski sektor

Vrednost hotelirskega sektorja predstavlja vse prihodke, ki jih ustvarijo hoteli, moteli in drugi ponudniki nastanitev, obseg trga pa je opredeljen kot število hotelov v državi.

Portugalski hotelirski sektor je v obdobju 2014-2018 rasel po 12,5 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 dosegel vrednost 3,1 mlrd EUR. Za primerjavo, španski hotelirski sektor je v zadnjih petih letih rasel po 5,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 dosegel vrednost 28,1 mlrd EUR, medtem ko je italijanski hotelirski sektor v tem obdobju rasel po 6,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 63,6 mlrd EUR. Število nastanitvenih kapacitet je na Portugalskem v obdobju 2014-2018 raslo po 4,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 doseglo 1.321 enot. Obseg naj bi se do leta 2023 povečeval po 3,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 dosegel 1.559,4 enot. Zaradi povečanega povpraševanja narašča število hotelov tako v Lizboni kot v Portu. Do konca leta 2018 je začelo obratovati 61 novih in 23 prenovljenih hotelov, obe največji mesti pa sta tako bogatejši za 4.770 novih sob.

Najbolj donosen segment portugalskega hotelirskega sektorja je poslovni segment, ki je v letu 2018 ustvaril 1,8 mlrd EUR prihodkov, kar predstavlja 59,1 % celotne vrednosti sektorja. Segment nastanitev za prosti čas je v letu 2018 ustvaril 1,3 mlrd EUR prihodkov ali 40,9 % celotne vrednosti sektorja.

Portugalska ima številne turistične znamenitosti. V letu 2017 je država prejela nagrado za vodilno turistično destinacijo Evrope na podelitvi World Travel Awards. Nekatere izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij so Lizbona, Porto, regija Algarve in Narodna palača Pena. Največ tujih turistov obišče Portugalsko iz Nemčije in Združenega kraljestva.

Analitiki napovedujejo, da bo portugalski hotelirski sektor v obdobju 2019-2023 rasel po 12,1 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 5,1 mlrd EUR. Španski hotelirski sektor naj bi v prihodnjih petih letih rasel po 10,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 dosegel vrednost 43,5 mlrd EUR, medtem ko naj bi italijanski hotelirski sektor v napovedanem obdobju rasel po 15,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 dosegel vrednost 122,9 mlrd EUR. Rast portugalskega hotelirskega sektorja se bo v napovedanem obdobju bistveno pospešila, predvsem zaradi naraščajočega povpraševanja tujih turistov, ki jih Portugalska privlači zaradi njene cenovne konkurenčnosti.
 

Glavni konkurenti na trgu so:

  • AccorHotels
  • Hoteis Tivoli SA
  • Pestana Group
  • Vila Galé Hotéis

Vrednost portugalskega hotelirskega sektorja je v letu 2018 zrasla za 19,9 % in dosegla 3,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti je v obdobju 2014–2018 znašala 12,5 %.

Rast vrednosti sektorja po letih (v mio EUR) 

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2014 1.654  
2015 1.891 -4,2 %
2016 2.162 12,5 %
2017 2.654 23,8 %
2018 3.050 19,9 %

 

Analitiki napovedujejo, da bo vrednost portugalskega hotelirskega sektorja v letu 2023 dosegla 5,1 mlrd EUR, kar je 75 % več kot leta 2018. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2019–2023 je 12,1 %.

Napoved vrednosti sektorja po letih (v mio EUR) 

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2019 3.445 13,9 %
2020 3.770 13,0 %
2021 4.214 11,2 %
2022 4.516 9,1 %
2023 5.080 13,4 %


Poslovni segment je največji segment hotelirskega sektorja na Portugalskem. Segment predstavlja 59,1 % celotne vrednosti sektorja.

Tržna segmentacija po segmentih za leto 2018 (v odstotkih) 

Poslovni segment 59,1 %
Nastanitve za prosti čas 40,9 %



Največja podjetja na področju hotelirskega sektorja na Portugalskem (2018)

Podjetje Prihodki
v mio EUR
Vila Galé - Sociedade De Empreendimentos Turísticos S.A. 105,82
United Investments (Portugal) - Empreendimentos Turísticos S.A. 105,30
Foforinma - Equipamentos Hotelaria Lda 83,28
M.& J.Pestana - Sociedade De Turismo Da Madeira S.A. 76,08
Salvor - Sociedade De Investimento Hoteleiro S.A. 60,30
Portis - Hotéis Portugueses S.A. 52,62
Sgehr - Sociedade Gestora E Exploradora De Hotéis E Resorts S.A. 50,68


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.


Vir: Factiva, maj 2019.


 


IKT - mobilne aplikacije

V analizo so vštete naslednje mobilne aplikacije; načini zvonjenja, grafike/slike, igre, brskalniki/WAP, video, glasba in druge aplikacije za mobilne naprave (podatkovne kartice/modemi). Trg mobilnih aplikacij je v analizi vrednoten s pristopom od spodaj navzgor in upošteva povprečno število uporabnikov in/ali računov določene tehnologije v danem letu in povprečni mesečni prihodek na naročnino (ARPS) v istem letu. Pristojbine, kot so provizije za aktiviranje, niso obračunane. Prihodki so prikazani brez DDV.

Portugalski trg mobilnih aplikacij je v obdobju 2014-2018 rasel po 10,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 0,9 mlrd EUR. Za primerjavo, španski trg mobilnih aplikacij je v zadnjih petih letih rasel po 18 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 6,9 mlrd EUR, medtem ko je italijanski trg v tem obdobju rasel po 21 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 7,1 mlrd EUR. Naraščajoča uporaba pametnih telefonov je v zadnjih letih pripomogla k rasti trga. Ukinitev stroškov mobilnega gostovanja v EU v letu 2017 je povzročila, da so uporabniki v času potovanj lahko brskali po internetu in uporabljali aplikacije brez dodatnih stroškov, kar je prav tako spodbudilo rast trga.
 
Najbolj donosen segment portugalskega trga mobilnih aplikacij je segment WAP/brskalnikov, ki je v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 377,5 mio EUR ali 43,3 % celotne vrednosti trga.
 
Analitiki napovedujejo, da bo portugalski trg mobilnih aplikacij v obdobju 2019-2023 rasel po 5,3 % povprečni letni stopnji, ter v letu 2023 ustvaril vrednost 1,1 mlrd EUR. Španski trg mobilnih aplikacij naj bi v naslednjih petih letih rasel po 8,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 9,8 mlrd EUR, medtem ko naj bi italijanski trg v napovedanem obdobju rasel po 5,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 8,9 mlrd EUR. Ker se bo rast števila uporabnikov pametnih telefonov upočasnila, se bo posledično upočasnila tudi rast mobilnih aplikacij. Naraščalo bo število mednarodnih znamk, ki si prizadevajo za rast trga na Portugalskem. HBO na primer načrtuje začetek svoje video storitve v prvem četrtletju leta 2019, da bi konkuriral Netflixu. Kitajski Huawei ima v velikih državah težave zaradi pomislekov glede varnosti. Nova Zelandija, Avstralija in Japonska na primer spadajo med države, ki so že napovedale, da ne bodo uporabljale tehnologije Huawei 5G. Vendar pa je Portugalska, skupaj s Francijo in Nemčijo med državami, v katerih kitajsko podjetje pridobiva zaupanje. Huawei je od leta 2013 vložil že preko 500 mio EUR v osnovno 5G raziskavo, tako da bo, če bo Portugalska še naprej zaupala podjetju, lahko to povečalo rast trga mobilnih aplikacij.
 

Glavni konkurenti na trgu so:

  • Alphabet Inc
  • Facebook, Inc .
  • Snap Inc
  • Ubisoft Entertainment S.A.

Vrednost portugalskega trga mobilnih aplikacij je v letu 2018 zrasla za 18,1 % in dosegla vrednost 0,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti je v obdobju 2014–2018 znašala 10,8 %.
 

Rast vrednosti trga po letih (v mio EUR) 

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2014 525  
2015 617 -1,9
2016 695 12,7 %
2017 787 15,2 %
2018 890 18,1 %


Analitiki napovedujejo, da bo vrednost portugalskega trga mobilnih aplikacij v letu 2023 dosegla 1,1 mlrd EUR, kar je 29,2 % več kot leta 2018. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2019–2023 je 5,3 %.
 

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2019 948 7,4 %
2020 980 6,0 %
2021 1.034 4,7 %
2022 1.051 4,1 %
2023 1.094 4,1 %

 

Največja podjetja na področju IT storitev na Portugalskem (2018)

Podjetje Prihodki
v mio EUR
PT Sistemas de Informação SA 132,41
Sap Portugal - Sistemas Aplicações E Produtos Informáticos Sociedade Unipessoal Lda 100,99
Sibs Forward Payment Solutions S.A. 95,35
Outsystems - Software Em Rede S.A. 88,72
Msft - Software Para Microcomputadores Lda 82,62
Iten Solutions - Sistemas De Informação S.A. 78,90
Axianseu - Digital Solutions S.A. 64,01


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.

Vir: Factiva, maj 2019.


Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje