Portugalska 
Predstavitev gospodarstva Portugalske
Predstavitev države
| Uradni naziv | República Portuguesa / Republika Portugalska |
| Mednarodna oznaka | PT/PRT |
| Glavno mesto | Lizbona |
| Velikost (km2) | 91.906 |
| Prebivalci (mio) | 10,3 |
| Uradni jezik | Portugalski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (81 %). |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | Slovenija -1. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 351 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Lizbona | 509.515 |
| Porto | 216.606 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1976 in nazadnje spremenjeni l. 2004 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Assembleia da República) šteje 230 članov, ki so izvoljeni za obdobje največ štirih let. |
|
Volitve: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve so bile 30.01.2022, naslednje bodo predvidoma leta 2026. Zadnje predsedniške volitve so potekale 24. januarja 2021, naslednje bodo januarja 2026. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik je izvoljen neposredno za petletni mandat, vendar največ dvakrat zaporedoma. 24. januarja 2021 so Portugalci za prihodnjih 5 let ponovno izvolili Marcela Rebela de Souso za predsednika države. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov vodi predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik države. Zakonodajni program vlade mora odobriti Assembleia da República. Na zadnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 30.1.2022, je zmagala vladajoča socialistična stranka (PS) premierja Antonia Coste. Prejala je 41,7 % glasov in si zagotovila 117 od 230 sedežev v parlamentu. Premier: António Costa (PS - Socialistična stranka) |
Portugalska je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 10,2 | 10,3 | 10,3 | 10,3 | 10,3 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 112 | 112 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 217,5 | 206,9 | 208,4 | 200,4 | 214,3 |
| BDP per capita (v EUR): | 21.227 | 20.143 | 20.241 | 19.455 | 20.853 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 373,1 | 354,4 | 322,6 | 309,3 | 332,6 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 36.426 | 34.503 | 31.324 | 30.044 | 32.363 |
| Rast BDP (v %): | 2,7 | 5,4 | 4,8 | -8,4 | 2,7 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,0 | 6,0 | 6,8 | 7,0 | 6,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,6 | 1,8 | 0,9 | -0,1 | 0,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -86,5 | -86,0 | -80,8 | -64,6 | -74,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 68,8 | 68,0 | 64,5 | 52,4 | 57,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,5 | 6,8 | 8,6 | -18,6 | 4,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,4 | 7,7 | 10,7 | -12,1 | 4,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 8,7 | 6,8 | 5,2 | 4,1 | 9,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 23,7+ | 128,9 | 104,1 | 129,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 16,1+ | 96,0 | 89,5 | 148,8 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 27 | 27 | 27 | 30 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto plača na Portugalskem od 1.1.2021 znaša 775,83 EUR na mesec.
Leta 2021 se je povprečna bruto mesečna plača povečala za 3,4 % na 1.361 EUR. Najvišje plače so v tem letu beležili v energetiki (3.091 EUR) ter v finančno-zavarovalniškem sektorju (2.602 EUR). Povprečna bruto mesečna plača je bila najnižja v kmetijstvu (855 EUR) ter v gostinstvu (881 EUR).
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,7 | 5,1 | 2,5 | 1,9 |
| Rast javne potrošnje | 4,5 | 1,3 | 0,7 | 0,3 |
| Rast investicij | 5,0 | 7,0 | 5,2 | 4,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je izvoz blaga znašal 47,9 mlrd EUR, uvoz pa 61,3 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -13,4 mlrd EUR. Največ je Portugalska v letu 2020 izvažala v Španijo, kar 25,4 % od celotnega izvoza. Sledijo Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo in ZDA. Največ je Portugalska v letu 2020 izvažala vozila, električno in elektronsko opremo, stroje, plastiko ter mineralna goriva. V letu 2020 je Portugalska največ uvozila iz Španije, kar 32,6 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Francija, Nizozemska in Italija. Največ so uvozili vozil, električne, elektronske in strojne opreme, moneralnih goriv ter plastike.
Portugalska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Vozila | 10,8 | Vozila | 13,9 |
| Električna in elektronska oprema | 9,8 | Električna in elektronska oprema | 8,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,3 | Stroji, jedrski reaktorji | 6,5 |
| Mineralna goriva, olja | 8,7 | Plastika in plastični izdelki | 5,1 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,8 | Mineralna goriva, olja | 4,6 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Španija | 32,6 | Španija | 25,4 |
| Nemčija | 13,3 | Francija | 13,5 |
| Francija | 7,3 | Nemčija | 11,8 |
| Nizozemska | 5,5 | Združeno kraljestvo | 5,7 |
| Italija | 5,2 | ZDA | 5,0 |
| Slovenija (47. mesto) | 0,1 | Slovenija (51. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Portugalskem so v letu 2018 znašale 115,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 4,8 %. Celotne izhodne TNI Portugalske so v letu 2018 znašale 46,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -1,2 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Portugalskem 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 46,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Španija, sledita pa ji Nemčija in Francija. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in nepremičnin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Španija | 16.219,8 |
| Nemčija | 7.052,3 |
| Francija | 5.052,1 |
| Združeno kraljestvo | 3.439,0 |
| ZDA | 3.024,5 |
| Druge države | 11.957,4 |
| Skupaj | 46.744,9 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Obnovljivi viri energije | 8.776,5 |
| Nepremičnine | 4.612,3 |
| Transport | 3.984,0 |
| Komunikacije | 2.174,8 |
| Hoteli in turizem | 1.926,0 |
| Drugi sektorji | 25.271,2 |
| Skupaj | 46.744,9 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Volkswagen | 1.593,6 |
| Siemens | 940,0 |
| STEF Iberia | 229,0 |
| Eurostars | 164,3 |
| Hotusa | 160,1 |
| Selina | 137,3 |
| Barclays Portugal | 110,0 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
