Carinske dajatve
Z vstopom Slovenije v EU je med Slovenijo in BiH prenehal veljati prostotrgovinski sporazum, ki je bil v veljavi od 1. januarja 2002. S tem se slovenski izvozniki soočajo s težjimi pogoji izvoza v BiH. EU je sicer sprejela avtonomne trgovinske ukrepe za BiH ter sklenila sporazum o trgovini s tekstilnimi proizvodi, s katerim so bile odpravljene količinske omejitve, vendar se pogajanja o sklenitvi stabilizacijsko asociacijskega sporazuma med obema stranema še niso začela. Blago iz EU tako pri uvozu v BiH ni deležno preferencialne obravnave, kar pomeni, da se je slovensko blago na trgu BiH po 1. maju 2004 podražilo, saj bo potrebno zanj plačevati polne uvozne carine. Na boljšem bodo tista slovenska podjetja, ki imajo svoja podjetja v BiH. Med njimi je večina največjih izvoznikov. Prednosti ne bo zagotavljala le proizvodnja v BiH, temveč tudi tista v preostalih šestih balkanskih državah – v Albaniji, Bolgariji, Hrvaški, Makedoniji, Romuniji ter Srbiji in Črni gori – s katerimi je BiH 13. novembra 2003 v Rimu podpisala sporazum o oblikovanju območja proste trgovine.
BiH uresničuje smernice mednarodne skupnosti, predvsem pa EU, tudi na področju carinske politike. V praksi je že zaživela uprava enotne carinske službe, saj je bil v začetku julija 2003 sprejet prehodni zakon o združitvi carinskih uprav Federacije BiH, Republike srbske in območja Brčko ter o ustanovitvi enotne uprave za posredno obdavčenje BiH. Zaradi dotedanjega delovanja treh konkurenčnih carinskih uprav in njihovega medsebojnega nesodelovanja so strokovnjaki mednarodne skupnosti ocenili, da so bili proračuni države BiH, obeh entitet (Federacije BiH in Republike srbske) in območja Brčko na leto skupno prikrajšani za več kot tristo milijonov konvertibilnih mark.
Več o
carinskih dajatvah
Svet ministrov BiH je dne,
8.3.2005 na redni seji sprejel
odločbo, s katero začasno ukinjajo 0% carinsko stopnjo določeno s sporazumoma o prosti trgovini med BiH in Srbijo in Črno goro (odločba se ne nanaša na Črno goro) ter med BiH in Hrvaško. Gre za protiukrep BiH na ukrep Srbije, ki je sprejela sklep o uporabi sredstev namenjenih za stimulacijo izvoza kmetijskih in prehrambenih proizvodov za leto 2005, kar je v nasprotju s Sporazumom o prosti trgovini med BiH in Srbijo in Črno goro. Sklep o ukinitvi 0 % carinske stopnje velja tudi za Hrvaško in se nanaša na mleko, mlečne proizvode, meso in proizvode iz mesa.
Svet ministrov BiH pa je
preklical del Odločbe o začasni ustavitvi uporabe nične carinske stopnje iz Sporazuma o prosti trgovini med BiH in Srbijo in Črno goro. Gre za tisti del Odločbe, ki se nanaša na trgovanje z moko in pivom, tako, da se ta dva proizvoda uvažata in izvažata med državama BiH in SČG zopet brez kakršni koli dajatev od
14.4.2005 dalje.
Carinski predpisi v Bosni in Hercegovini se izvajajo na nivoju države, pod nadzorom Agencije za posredno obdavčevanje (lokalni jezik: Agencija za indirektno oporezivanje).
Več informacij:
www.fipa.gov.ba- stran v angleškem jeziku.
Druge dajatve
V BiH v okviru strukturnih reform poteka tudi davčna reforma, katere cilj je poenotiti davčne stopnje v obeh entitetah. S 1. januarjem 2006 je bil tako uveden davek na dodano vrednost na ravni celotne države (uvedena je bila enotna davčna stopnja v višini 17 odstotkov). Da bi spodbudila zasebni sektor, vlada razmišlja tudi o znižanju davka na dobiček, vendar zaenkrat še ni podanega konkretnega predloga.
Več o davku na dodano vrednost najdete na spletnih straneh
Uprave za posredno obdavčenje.
Več o davku na dobiček, davku na dohodek in davkih na prejemke zaposlenih
1.1.2008 bodo stopili v veljavo
novi zakoni s področja fiskalne politike in sicer: Zakon o davku na dohodek, Zakon o davku na dobiček in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prispevkih. Z Zakonom o davku na dobiček se bo davek na dobiček plačeval namesto dosedanjih 30% samo 10%, na osnovi ugotovljene davčne osnove v davčni bilanci. Priznana bo davčna olajšava z namenom izogibanja dvojnega obdavčevanja, priznana bo davčna izguba, uvedene bodo davčne olajšave za izvozno usmerjena podjetja, velike investitorje in nerezidentne poslovne enote iz Republike srbske in Distrikta Brčko. Zakon je uvedel razliko med davčnim zavezancem, rezidentom v BiH, ki bo zavezan plačati vse davčne obveze v BiH in nerezidentnim zavezancem, ki bo plačal davek na dobiček samo za dobiček ustvarjen na teritoriju BiH. Uvedene bodo olajšave za podjetja, ki bodo zaposlovala invalide. Posebne olajšave bodo za izvozno usmerjena podjetja in za podjetja, ki investirajo najmanj 20 mio konvertibilnih mark (KM) v BIH za dobo najmanj petih let.
Trošarine
Trošarine so posebna vrsta prometnega davka za nekatere proizvode, kot so: naftni derivati, brezalkoholne pijače, alkohol, kava in tobačni izdelki:
- naftni derivati (na liter) - KM 0.30 (KM 0.40 motornega bencina in KM 0.35 neosvinčenega motornega bencina
- brezalkoholni napitki (na liter) - KM 0.10
- pivo (na liter) KM 0.20 in vino (na liter) KM 0.25
- alkoholne pijače in etil alcohol (na liter) - KM 15
- surova kava (na kg.) - KM 1.00 (KM 2.5 pražena kava; KM 3.50 za kavni ekstrakt)
- tobačni izdelki - 49% na davčno osnovo
Davek na dohodek pravnih oseb
Davek na dohodek je 10% in velja za celotno območje BiH.
Davčni odtegljaji
Stopnja davčnega odtegljaja je 10% v BiH (5% na dividende) in 10% v R.Srpski.
Dohodnina
Višina dohodnine v BiH je 10% na neto plačo (davčne osnove izračunane v skladu z bruto modelom)
V R.Srpski je dohodnina 8% na neto plačo (davčne osnove izračunane v skladu z bruto modelom)
Davek na nepremičnine
Višina davka na nepremičnine je 5%, za razliko v Zeničkodobojskem kantonu, kjer je višina tega davka 8%. V R.Srpski je davek na nepremičnine 3%.
Prispevki
Prispevki v BiH kot tudi v R.Srpski se obračunajo od bruto plače.
Plačilo prispevkov s strani delavca:
- BiH:
- 17% za pokojninsko zavarovanje
- 12.5% za zdravstveno zavarovanje
- 1.5% za zavarovanje za primer nezaposlenosti
- R.Srpski:
- 17% za pokojninsko zavarovanje
- 11.5% za zdravstveno zavarovanje
- 0.7% za zavarovanje za primer nezaposlenosti
- 1.4% za zaščito otrok
- Brčko Okrožje:
- 17% za pokojninsko zavarovanje
- 12 % za zdravstveno zavarovanje
Plačilo prispevkov s strani delodajalca:
- BiH:
- 6% za pokojninsko zavarovanje
- 4% za zdravstveno zavarovanje
- 0.50% za zavarovanje za primer nezaposlenosti
- Brčko Okrožje:
- 6% za pokojninsko zavarovanje za delodajalce, ki delajo v skladu s pravnim sistemom BiH
- V R.Srpski se ne plačajo takšni prispevki.
Vir:
FIPA files
Nove višine akciz, ki so v veljavi od novembra 2007.
Proces fiskalizacije v Repubiki Srbski se je začel letos avgusta z inštaliranjem prve register blagajne v Banja Luki. Prva skupina davčnih zavezancev, kamor spadajo maloprodaja, hoteli, restavracije, kemične čistilnice in podobne dejavnosti, morajo postaviti register blagajno do 15.11.2008 (v nasprotnem primeru kazni od 2.500 KM do 15.000 KM)
Skupaj je v Republiki Srbski cca 70.000 zavezancev za postavitev register blagajne, ki morajo do 31.12.2008 tako blagajno instalirati.
Register blagajno morajo registrirati vsi davčni zavezanci oz. vsaka oseba, ki je vpisna v register opravljanja dejavnosti trgovine z blagom ali pa nudenja storitev. Izjeme: tisti, ki jim ne bo potrebno postaviti register blagajne so: samostojni kmetijski proizvajalci, lastniki samostojnih obrtnih delavnic, v primeru prodaje blaga lastne izdelave, ki je posebne umetniške vrednosti in s tem ohranjajo tradicijo obrti, domači proizvodi, ki se prodajajo na tržnicah.
Register blagajne NI morajo imeti: energetska, komunalna, telekomunikacijska in druga javna podjetja, verske organizacije, knjižnice in muzeji.
Uvoz vzorcev in začasni uvoz
Bosna in Hercegovina ni podpisnica konvencije o začasnem uvozu blaga z zvezkom ATA. Zvezek ATA v Bosni in Hercegovini uradno ne velja, čeprav ga zaradi poenostavitve carinskih postopkov carinski organi običajno sprejemajo. V kolikor zavrnejo ATA zvezek, je potrebno opraviti carinski postopek začasnega uvoza brez ATA zvezka. V tem primeru je postopek dolgotrajnejši in dražji (špedicija). V vsakem primeru pa ATA zvezek poenostavi postopek začasnega izvoza in ponovnega uvoza v Slovenijo ter tranzit čez Hrvaško.
Postopek začasnega uvoza se lahko odobri, če blago ni kakor koli spremenjeno, z izjemo običajnih sprememb, ki nastanejo zaradi uporabe, in če je blago namenjeno ponovnemu izvozu, pri čemer mora biti zagotovljena njegova istovetnost z uvoženim blagom. Postopek začasnega uvoza mora biti opravljen v okviru pogojev, predpisanih s Carinskim zakonom in drugimi predpisi. Dovoljenje za postopek začasnega uvoza lahko pridobi oseba, ki blago uporablja ali oseba, ki organizira njegovo uporabo. Začasno uvoženo blago se lahko koristi samo za namen, za katerega je bilo začasno uvoženo. Pri uvozu začasno uvoženega blaga ne veljajo količinske omejitve in drugi ukrepi trgovinske politike. Začasno uvoženo blago mora biti bodisi vrnjeno v tujino, bodisi za stalno uvoženo in ocarinjeno oziroma prepuščeno v drugo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, v skladu s carinskimi predpisi, v okviru časa, predpisanega za začasni uvoz. Časovni rok določi pristojni organ entitet (maksimalni rok za ponovni izvoz začasno uvoženega blaga je do 24 mesecev).