Kosovo

Gospodarske panoge Kosova


Oglejte si predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje
Gospodarstvo ter možnost vstopa na trg Kosova
Gospodarske panoge Kosova – IKT
Ostale perspektivne panoge na trgu


Gospodarstvo ter možnost vstopa na trg Kosova

Vpogled v trg

Kosovo je najmlajša in ena najrevnejših evropskih držav. Gospodarstvo Kosova je v veliki meri odvisno od diaspore. Poleg nakazil, ki predstavljajo več kot 15 % BDP, ima kosovsko gospodarstvo velike koristi tudi od turizma v času poletne turistične sezone.

Visoka brezposelnost na Kosovu je posledica težkega poslovnega okolja in političnih napetosti.

Na Kosovu obstaja veliko neformalno gospodarstvo, ki ni vedno zajeto v uradnih podatkih, zlasti v kmetijskem sektorju.

Kljub tem izzivom so razmeroma mlado prebivalstvo Kosova (več kot 50 % je mlajših od 25 let), znanje angleščine, nizki stroški dela in bogati naravni viri, privabili več pomembnih naložb, na trgu pa je prisotnih tudi več mednarodnih podjetij in franšiz.

Mednarodni denarni sklad ( IMF ) napoveduje, da bo kosovsko gospodarstvo v letu 2023 zraslo za 3,5 %, v letu 2024 pa za 3,9 %.

Kosovo se je v letu 2022 uvrstilo na 41. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

 
Industrijski sektor 

Industrijski sektor predstavlja 34 % BDP in zaposluje nekaj manj kot 1/5 delovne sile.

Proizvodnja mineralnih surovin in kovin, vključno z lignitom, svincem, cinkom, nikljem, kromom, aluminijem in magnezijem, se je precej zmanjšala zaradi zastarele opreme in nezadostnih vlaganj. Podobno velja tudi za gradbeništvo, ki je bilo včasih hrbtenica industrije.

Najpomembnejše industrijske panoge na Kosovem so poleg industrije gradbenih materialov še kovinska in strojna industrija, industrija usnja, proizvodnja prehrambnih izdelkov in pijač ter tekstilna industrija.

Omejena in nezanesljiva oskrba z električno energijo je glavna ovira za gospodarski razvoj.

Po poročilu IMF se je industrijska proizvodnja Kosova v letu 2022 povečala za približno 2,7 %.

 
Tržni izzivi

  • Majhen kosovski trg lahko predstavlja izziv za naložbe v panoge, ki zahtevajo precejšnjo ekonomijo obsega za doseganje donosnosti.
  • Januarja 2022 je kosovska skupščina soglasno sprejela zakon o gospodarskem sodišču, ki ustanavlja posebno sodišče za pravično, učinkovito in predvidljivo reševanje poslovnih sporov. Gospodarsko sodišče želi izboljšati poslovno okolje z zmanjšanjem možnosti za korupcijo in krepitvijo zaupanja vlagateljev in zasebnega sektorja v sodstvo. Kosovski pravosodni sistem ostaja šibak, vendar se počasi izboljšuje.
  • Korupcija je eden večjih izzivov v državi, proti-korupcijska prizadevanja pa trpijo zaradi pomanjkanja kohezije, odločnega ukrepanja in nadaljnjih ukrepov, vključno s pregonom.
  • Preglednost javnih naročil se je v zadnjem času izboljšala, saj so vsa javna naročila v celoti elektronska, informacije o javnih naročilih pa so javno dostopne. Kljub temu prihaja do nepravilnosti pri izvedbi javnih razpisov na državni in občinski ravni.
  • Kosova kot neodvisne države ne priznavajo Srbija ter še nekatere države članice EU, kar povzroča določene omejitve, vključno z manj možnostmi letov, daljšimi prevoznimi potmi, omejitvami potovanj zaradi strogih vizumskih zahtev in izzivi z mednarodnimi bančnimi nakazili.
  • Komercialna in fizična infrastruktura, vključno z elektriko, železniškimi storitvami in javnim prevozom, je lahko nezanesljiva, zlasti v oddaljenih gorskih regijah. 


Priložnosti na trgu

  • Zaradi relativnega pomena uvoza za zadovoljevanje povpraševanja potrošnikov, ima Kosovo vsako leto trgovinski primanjkljaj. Kosovo uvaža veliko strojne opreme, plastičnih izdelkov, vozil ter izdelkov iz železa in jekla.
  • Največ priložnosti za tuja podjetja predstavljajo sektorji energetike, IKT, zdravstva, ravnanja z odpadki in recikliranja.
  • Z razvojem kosovskega gospodarstva raste tudi potreba po strokovnih finančnih, pravnih, arhitekturnih, inženirskih storitvah, storitvah razvoja programske opreme, odnosih z javnostmi in storitvah grafičnega oblikovanja.

 
Vstop na trg

  • Pred vstopom na trg je priporočljivo opraviti natančno analizo trga in oceno naložbene klime. 
  • Za razumevanje lokalne poslovne klime so priporočljivi osebni obiski in srečanja s potencialnimi partnerji, vladnimi uradniki in poslovnimi združenji. Vzpostavite močne osebne vezi, ki so ključ do poslovanja na Kosovu.
  • Pred izbiro lokalnega agenta ali partnerja je priporočljivo preveriti njihovo boniteto.
  • Smiselno je tudi organizirati programe usposabljanja in razvoja delovne sile v podjetju z lokalnimi partnerji.


Gospodarske panoge Kosova – IKT


Po podatkih kosovskega statističnega urada se je število mobilnih uporabnikov na Kosovu januarja 2023 povečalo za 3,4 % na letni ravni in je znašalo 1.791.445.

Število predplačnikov je v začetku leta 2023 znašalo 1.518.712, kar je 3,6 % več kot v enakem obdobju lani, naročniških pa je bilo 272.733, kar je 2,2 % več na medletni ravni.

Število naročnikov fiksne telefonije je medletno upadlo za -9,3 % na 68.194.

Največji kosovski telekomunikacijski podjetji sta Ipko in Kosovo Telecom.

Kosovski regulatorni organ za elektronske in poštne komunikacije (Arkep), je februarja 2023 obema družbama odobril podelitev frekvenc za storitve 5G.

Frekvenčni viri so namenjeni uporabi po načelu tehnološke nevtralnosti in bodo na voljo za učinkovito komercialno uporabo naslednjih 20 let.
Kosovski operaterji zaenkrat ostajajo osredotočeni na prehod na 4G in bodo na tem majhnem in zelo nasičenem trgu nadaljevali s počasnim prehodom strank v naročniški segment. 

Po napovedih Fitch Solutions bodo operaterji na Kosovu komercializirali storitve 5G za potrošnike do konca leta 2023, naročnine pa naj bi do leta 2032 dosegle skromnih 18,3 % vseh mobilnih naročnin.

Kosovo ima enega največjih internetnih prodorov v Evropi. S podporo Svetovne banke je namreč marca 2023, na Kosovu povezanost s hitrim širokopasovnim internetom dobila še zadnja kosovska vas. Ta mejnik je zelo pomemben za tehnološki napredek države in za približno 1,8-mio kosovskega prebivalstva.
Kosovski projekt digitalne ekonomije (KODE), ki ga financira Svetovna banka in izvaja Ministrstvo za gospodarstvo Kosova, je s širokopasovno infrastrukturo visoke hitrosti povezal skupaj 201 kosovsko vas s 60.000 prebivalci.
Poleg skoraj 5.000 gospodinjstev je zdaj na hitri internet do 100 Mbps povezanih tudi 107 šol in 43 zdravstvenih ustanov na oddaljenih lokacijah. 

Vlada Kosova si prizadeva postaviti državo tudi kot regionalno središče za izdelke in storitve, povezane z informacijsko tehnologijo (IT), pri čemer gradi na močnem znanju IT in angleškega jezika delovne sile.

V državi je vse več IT podjetij, ki se osredotočajo na zunanje izvajanje IT storitev, narašča pa tudi število vhodnih in odhodnih klicnih centrov.
 

Ostale perspektivne panoge na trgu


Zdravstvo in farmacija

Zaradi neustreznih zdravstvenih ustanov si mnogi prebivalci Kosova poiščejo zdravstvene storitve v sosednjih državah, tudi za rutinske preglede. Naraščajoče povpraševanje po kakovostnem zdravstvenem varstvu in pomanjkanje vladnih sredstev za izpolnjevanje teh potreb, ustvarjata priložnosti za tuja podjetja, da zagotovijo različne storitve, povezane z zdravjem. Sem sodijo osnovna in specialistična zdravljenja, bolnišnice, klinike, ustanove za nujno medicinsko oskrbo, visoko kakovostne storitve, zdravila in farmacevtski izdelki.
V državi je 7 regionalnih javnih bolnišnic in 1 univerzitetna bolnišnica v Prištini.
Postopek javnega naročanja v zdravstvu je težaven, dolgotrajen in nepregleden.
Kosovske lekarne in zdravstvene ustanove se zanašajo na uvoženo medicinsko opremo in zdravila. Lokalna proizvodnja generičnih zdravil je omejena. Za licenciranje uvoznikov in nadzor kakovosti je odgovorna Kosovska agencija za zdravila. Tržna dovoljenja EU za zdravila niso vedno sprejeta, zato uvozniki včasih potrebujejo tudi tržna dovoljenja za Kosovo, katerih pridobitev lahko traja več mesecev.


Ravnanje z odpadki in njihovo recikliranje

Težave z ravnanjem z odpadki na Kosovu se povečujejo, saj se vedno več državljanov seli v urbana območja. Naraščajoče nastajanje odpadkov in pomanjkanje ustrezne infrastrukture ustvarja priložnosti za tuja podjetja, da nudijo različne storitve ravnanja z odpadki in recikliranja, vključno z osnovnim zbiranjem odpadkov, kot tudi s stroji in opremo za ravnanje z odpadki.
Maja 2021 je Ministrstvo za okolje, prostorsko načrtovanje in infrastrukturo (MMPHI) sprejelo novo Kosovsko strategijo integriranega ravnanja z odpadki za obdobje 2021–2030. Strategija obravnava trenutne pomanjkljivosti in omejitve v sektorju ravnanja z odpadki. Cilj strategije je varovanje javnega zdravja, zmanjšanje vpliva odpadkov na okolje, ter povečanje poslovnih in zaposlitvenih možnosti pri prehodu v krožno gospodarstvo.
 

Viri:
  • Factiva
  • IMF
  • SeeNews
  • Kosovski statistični urad
  • Fitch Solutions 
 
Posodobljeno: maj 2023

 
Poglejte si tudi: