Kosovo

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

 

Gospodarske panoge Kosova – IT sektor 

Kosovo je eden manjših akterjev na tehnološki sceni srednje in vzhodne Evrope. A z usmerjenimi naložbami v talente, infrastrukturo in podjetniške ekosisteme, država vztrajno gradi trdne temelje za rast IT storitev, zagonskih podjetij in inovacij.

Kljub številnim izzivom se kosovski IT sektor spreminja, kar poganja kombinacija vladne podpore, mednarodnih partnerstev in energije mlade in motivirane delovne sile.

Tuja podjetja vse bolj prepoznavajo Kosovo kot stroškovno učinkovito destinacijo za visokokakovostne IT rešitve.

Podjetja za zunanje izvajanje na Kosovu so še posebej privlačna za podjetja v zahodni Evropi zaradi ugodnega časovnega pasu države, konkurenčnih stroškov dela in rastočega nabora talentov.

Poleg tega so si kosovska IT podjetja začela ustvarjati niše na področjih, kot so FinTech, umetna inteligenca in blockchain tehnologija, s čimer privabljajo mednarodne stranke in naložbe.
 

Razvoj talentov -temelj digitalnih inovacij

Kosovo je doseglo znaten napredek pri razvoju svoje digitalne delovne sile.

Univerze in poklicne ustanove vse pogosteje ponujajo specializirane tečaje računalništva, kodiranja in drugih digitalnih veščin, katerih cilj je pripraviti študente na zahteve tehnološke industrije.

Vlada je sprožila več pobud za izboljšanje digitalne pismenosti. Programi, ki vključujejo znanja IT v šolske učne načrte in zunajšolske dejavnosti, so zasnovani tako, da navdihujejo naslednjo generacijo tehnoloških strokovnjakov.

Vendar pa ohranjanje talentov ostaja pereč izziv. Mnogi usposobljeni strokovnjaki zapuščajo Kosovo zaradi priložnosti v tujini, saj jih privlačijo višje plače in bolj uveljavljeni tehnološki ekosistemi.

Vlada je zato sklenila partnerstvo z mednarodnimi organizacijami, da bi zagotovila programe izpopolnjevanja, ki lokalne talente naredijo konkurenčne na svetovni ravni.

Sodelovanje s podjetji v Nemčiji, Švici in drugih državah EU, omogoča kosovskim razvijalcem in inženirjem delo na daljavo, kar ustvarja priložnosti za delo, ne da bi se morali fizično preseliti.
 

IT infrastruktura

Robustna digitalna infrastruktura je hrbtenica vsakega uspešnega IT sektorja.

Kosovo je naredilo pomembne korake za širitev povezljivosti in dala prednost povečanju dostopa do visoko hitrostnega interneta in mobilnih omrežij, zlasti na premalo oskrbovanih podeželskih območjih.

Vladne pobude za digitalno preobrazbo so posodobile javne storitve, zaradi česar so postale dostopnejše državljanom in podjetjem. Platforma e-Kosova je na primer digitalizirala številne upravne postopke, zmanjšala birokracijo in spodbudila učinkovitost.

Ta prizadevanja so ključnega pomena za spodbujanje digitalne kulture, ki sega onkraj IT sektorja.

Kosovo vlaga tudi v podatkovne centre in storitve v oblaku, da bi podprlo naraščajoče povpraševanje po varnih in prilagodljivih IT rešitvah.

Zavezanost vlade razvoju infrastrukture je očitna v njenih načrtih za uvedbo omrežij 5G v urbanih središčih do leta 2025, kar bo še dodatno okrepilo digitalno konkurenčnost države.
 

Podpora zagonskim podjetjem in inovacijam

Vlada je uvedla davčne spodbude, subvencije in poenostavila postopke registracije, da bi spodbudila ustanavljanje novih tehnoloških podjetij.

Ena izmed izstopajočih pobud je Inovacijski center Kosovo (ICK), ki je imel ključno vlogo pri spodbujanju zagonskega ekosistema v državi. Od svoje ustanovitve leta 2012 je ICK podprl več kot 450 zagonskih podjetij, jim zagotovil financiranje, usposabljanje in dostop do najsodobnejših objektov.

Med pomembnimi zgodbami o uspehu sta Gjirafa, regionalna platforma za e-trgovino in digitalni marketing, ter Appbites, podjetje za razvoj programske opreme z rastočo mednarodno ekipo strank.

Kosovski so-uporabni delovni prostori in tehnološka središča dodatno krepijo podjetniško okolje, ter spodbujajo sodelovanje in inovacije med zagonskimi podjetji. Ti prostori služijo kot inkubatorji idej, ki mladim podjetnikom omogočajo dostop do mentorstva, priložnosti za mreženje in virov za uresničitev njihovih konceptov.
 

Vladna podpora

Vlada že od leta 2013 postavlja IT sektor kot prednostno nalogo. Pripravila je dolgoročni strateški okvir, namenjen krepitvi digitalne konkurenčnosti Kosova.

Ta strategija se osredotoča na privabljanje tujih naložb, spodbujanje javno-zasebnih partnerstev in spodbujanje sodelovanja med akademskimi krogi in industrijo.

Ena nedavnih pobud je ustanovitev skladov za digitalne inovacije, ki zagotavljajo začetni kapital zagonskim podjetjem v zgodnji fazi.

Tudi mednarodna partnerstva Kosova imajo ključno vlogo. Država tesno sodeluje z EU in drugimi mednarodnimi organizacijami, da bi uskladila svoje IT politike s svetovnimi standardi. Ta sodelovanja so olajšala prenos znanja in tehnologije ter pospešila rast IT sektorja na Kosovu.
 

Kosovo začenja shemo nepovratnih sredstev v višini 1 mio EUR za IT sektor

Kosovsko ministrstvo za podjetništvo je sredi junija 2025 začelo s shemo nepovratnih sredstev v višini 1 mio EUR za podporo mikro, malim in srednje velikim podjetjem v sektorju IT.

Upravičena podjetja lahko prejmejo do 25.000 EUR za razvoj novih izdelkov, izboljšanje obstoječih ali mednarodno širitev.

Nepovratna sredstva bodo izplačana vnaprej, projekti pa bodo zaključeni v enem letu. Podjetja, ki so lani že imela korist od sheme, niso upravičena. Prijave bodo sprejemali do 7. julija 2025.
 
 

Ostale perspektivne panoge na trgu
 

Obrambna industrija

Kosovo je konec novembra 2024 naredilo prve formalne korake k vzpostavitvi vojaške industrije, ko je premier Kurti podpisal sklep o ustanovitvi medresorske komisije, zadolžene za začetek postopkov in pogajanj za vzpostavitev tovarne za proizvodnjo streliva na Kosovu, ter laboratorija za oblikovanje brezpilotnih letal.

Ta razvoj je del širše strategije za krepitev nacionalne varnosti, zmanjšanja odvisnosti od tujih dobaviteljev, ter krepitve obrambne industrije zaradi naraščajočih napetosti s Srbijo.

Vzpostavitev proizvodnje streliva in razvoj vojaške industrije bosta na Kosovu zahtevali spremembe vrste zakonov in spoštovanje mednarodnih standardov, z namenom zagotovitve preglednosti in preprečevanja morebitnih zlorab.

Zamisel o razvoju domače vojaške industrije na Kosovu sega v leta 2013–2014, vendar je zaradi zakonodajnih in logističnih izzivov prišlo do zamud.

Vojaška industrija naj bi izpolnila zahteve varnostnih institucij, omogočila izvoz streliva in ustvarila nova delovna mesta, hkrati pa vključila Kosovo v mednarodne trge.

Zdravstvo in farmacija

Pandemija Covid-19 je spodbudila vlado, da se je osredotočila na naraščajoče potrebe po kakovostnih, osnovnih in specializiranih zdravstvenih storitvah, osebju, objektih in izdelkih.

V sektorju prevladujejo storitve javnega sektorja, vendar so se naložbe zasebnega sektorja v zadnjih letih povečale.

Mnogi prebivalci Kosova potujejo v sosednje države, da bi zadovoljili svoje zdravstvene potrebe. Lokalne rešitve predstavljajo potencialno donosno priložnost za zunanje vlagatelje.

Zobozdravstvene klinike, očesni kirurški centri in ustanove, ki ponujajo kozmetične posege, so prav tako v porastu.
Po vsej državi je 7 regionalnih javnih bolnišnic in 1 univerzitetna bolnišnica v Prištini.

Farmacevtska industrija Kosova je odvisna od uvoza. Kosovske lekarne in zdravstvene ustanove se zanašajo na uvožena zdravila, saj je lokalna proizvodnja generičnih zdravil zelo omejena.

Kosovska agencija za zdravila je odgovorna za licenciranje uvoznikov in nadzor kakovosti. Tržna dovoljenja EU za zdravila niso vedno sprejeta; uvozniki morda potrebujejo tudi tržna dovoljenja za Kosovo, katerih pridobitev lahko traja več mesecev.

Poslovne priložnosti lahko tuja podjetja najdejo pri izvozu zdravil in medicinske opreme, opremljanju zdravstvenih ustanov, v strokovnem izobraževanju kadrov in svetovanju, ter v nacionalnem zdravstvenem informacijskem sistemu. 
 

Obnovljivi viri energije 

Kosovo se počasi preusmerja na obnovljive vire energije. 

Leta 2023 je vlada sprejela ambiciozno energetsko strategijo za preusmeritev Kosova k obnovljivim virom energije. Ključni cilj strategije je povečati delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, do leta 2031 na 35 %, s takratnih 6,3 %.

Ena največjih vetrnih elektrarn v regiji jugovzhodne Evrope že deluje v Bajgori v gorah severnega Kosova.

Velik korak k energetskemu prehodu pa predstavlja tudi vetrna elektrarna Selac. Elektrarna, ki ima zmogljivost 102,6 MW, je bila odprta leta 2022 in je največja vetrna elektrarna na Kosovu in ena največjih v regiji. Nahaja se približno 40 km severno od glavnega mesta Prištine na južnem vznožju Kopaonika.
Projekt je izvedlo skupno kosovsko, nemško in izraelsko podjetje Sowi Kosovo, finančna sredstva pa je podjetje pridobilo s strani Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Erste Bank Austria in slovenske banke NLB.
To je bil pomemben projekt za Kosovo, saj je država uvoznik energije in se sooča s pomanjkanjem električne energije zlasti v zimski sezoni. Vetrna elektrarna trenutno predstavlja približno 10 % zmogljivosti za proizvodnjo energije na Kosovu.

Na Kosovu že načrtujejo nadaljnje naložbe v vetrno in solarno energijo.
Čeprav je Kosovo izjemno bogato z lignitom (država ima 12,5 mlrd ton dokazanih zalog lignita), namerava preiti na obnovljivo energijo in sčasoma doseči popolno dekarbonizacijo svojega energetskega sektorja.

Hkrati se Kosovo sooča z naraščajočo potrebo po energiji, saj je njegovo gospodarstvo med hitreje rastočimi v regiji, izvozno usmerjena proizvodnja pa predstavlja pomemben del njegove rasti.

Na Kosovu se vse bolj zavedajo zdravstvenih in okoljskih težav, ki jih povzroča sežiganje premoga za proizvodnjo električne energije, ki je daleč največji vir emisij toplogrednih plinov v državi. Intenzivnost ogljika na Kosovu, merjena z emisijami CO2 na enoto proizvodnje, je najvišja na zahodnem Balkanu in približno štirikrat večja od povprečja EU. Sežiganje fosilnih goriv za ogrevanje je glavni vzrok za visoko koncentracijo škodljivih delcev PM2,5, enega glavnih vzrokov bolezni in smrti, povezanih z boleznimi dihal, pljuč in srca.
 
Poleg onesnaževanja predstavljajo velik problem tudi pogosti izpadi električne energije. To je postalo še posebej problematično med nedavnim dvigom cen energije, ki ga je sprva sprožila oživitev industrije po pandemiji, nato pa še okrepila ruska invazija na Ukrajino in s tem povezane gospodarske sankcije. Kriza je še posebej močno prizadela Kosovo. Kosovo je zelo majhno gospodarstvo in v veliki meri odvisno od uvoza. Večja tržna nihanja na svetovnih trgih zato močno vplivajo tudi na Kosovo.

Zaradi nezanesljive domače oskrbe je sistem občutljiv na kratkoročna nihanja cen. Pogosti nenačrtovani izpadi starih kosovskih elektrarn na premog so bili glavni razlog, ki je sektorju preprečeval sklepanje dolgoročnih pogodb o dobavi električne energije, zaradi česar je bil sistem odvisen od nestanovitnih trgov dan vnaprej in znotraj dneva.
 

Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
 
Viri:

• Factiva
• EIU
• MBMR (Mavericks Business & Market Research)
• Emerging Europe
• bne Intelli News
• See News

Posodobljeno: junij 2025

 
Poglejte si tudi: 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi