Dobiček estonske živilske industrije je lani medletno upadel za -34 %

 

Prihodki od prodaje lani višji za 19,4 %, dobiček pa nižji za -34 %

Zaradi vojne v Ukrajini, visoke rasti cen energentov in visoke inflacije so se prihodki od prodaje v estonski živilski industriji leta 2022 medletno povečali za 19,4 %.

Hkrati so se stroški proizvajalcev povečali za 21,43 %, kar je povzročilo -34 % padec dobička v celotni estonski živilski industriji, ki je tako lani predstavljal le nekaj več kot 1,9 % prihodkov od prodaje.
 

• V najtežjem položaju je trenutno mesna industrija, ki je v letu 2022 ustvarila skupno 21,66 mio EUR izgube. 
• Tudi sektor proizvodnje kruha in pekovskih izdelkov je v lanskem letu beležil izgubo. 
• Edini sektor, ki je imel lani dobre rezultate, je sektor proizvodnje pijač.

  
 

Slabi rezultati so posledica novih trendov, spreminjanja vedenja potrošnikov ter vladnih usmeritev 

V estonskem Združenju živilske industrije slabe rezultate pripisujejo novim trendom, spreminjanju vedenja potrošnikov ter vladnim usmeritvam.
 

• Velike težave imajo estonska živilska podjetja pri izvozu, predvsem na bližnjih trgih, ki predstavljajo levji delež izvoza. Cene energentov na teh trgih so namreč nižje ali pa so lokalne oblasti podprle lokalne proizvajalce z različnimi podpornimi ukrepi.
• V estonskem Združenju živilske industrije razumejo, da estonska vlada nima dovolj finančnih sredstev za podporne ukrepe, a opozarjajo, da so vlade sosednjih držav kljub vsemu našle sredstva za podporo svojim pridelovalcem hrane, kar Estonijo postavlja v neenakopraven položaj pri delovanju na teh trgih. Proizvajalci hrane zato ne morejo uspešno poslovati na izvoznih trgih ali ustrezno dvigniti cene glede na vhodne cene proizvodnje. Učinki tega procesa se šele začenjajo odražati v obsegu estonskega izvoza živilskih izdelkov in v ekonomskih rezultatih. 
• Učinek padca cen energentov v zadnjih mesecih lanskega leta se bo v sektorju poznal z velikim zamikom, intenzivna konkurenca pa bo proizvajalce živil verjetno prisilila v stalno revidiranje cen. Pri tem bodo cene vseh drugih vložkov, razen energentov, ostale na enaki ravni ali se bodo celo dvignile.
• Glede nakupnega vedenja potrošnikov v Združenju živilske industrije opažajo, da je viden trend nakupovanja po akcijskih cenah, ki se od začetka lanskega poletja še poglablja. Delež kampanj trgovskih verig narašča in več kot 50 % prodanega blaga predstavljajo akcijski izdelki. Hkrati so trgovske verige začele hitro prilagajati pribitke in asortimane ter cenovno občutljivim potrošnikom ponujati cenejše uvožene izdelke iz držav, kjer so podjetja podprta s strani države. 
• Nova vladajoča koalicija Estonije je stopila na pot zviševanja davkov. Predvideni 2 % dvig DDV za zaposlene predstavlja predvsem pritisk na rast plač in s tem končno rast cen, kar pomeni, da je dvig inflacije neizogiben. V novi estonski vladi ni več Ministrstva za podeželje, temveč skupno ministrstvo, ki je nastalo iz nekdanjega Ministrstva za podeželje in Ministrstva za finance. Število in položaj uradnikov, ki se ukvarjajo s pridelovalci hrane, zagovarjajo njihove interese in jim pomagajo, se v estonski vladni hierarhiji nenehno znižuje, ustanovitev takšnega skupnega ministrstva pa ne vliva optimizma proizvajalcem hrane.

 

1/3 estonskih proizvajalcev hrane letos pričakuje poslabšanje dobičkonosnosti 

Glede na raziskavo, ki jo je letos med estonskimi živilskimi podjetji opravila švedska banka Swedbank, letos kar 1/3 estonskih proizvajalcev hrane pričakuje poslabšanje dobičkonosnosti.

Glede na izsledke raziskave namerava estonska živilska industrija v naslednjih 2 letih največ vlagati v rast učinkovitosti, razvoj izdelkov, rast obsega in okoljsko trajnost. 

Negotovost glede gospodarskega okolja je glavna ovira za naložbe, meni večina oziroma 53 % vprašanih. 

Raziskava je tudi pokazala, da naj bi se povprečne naložbe v sektor zmanjšale za -39 %.

 
Viri: Factiva, Baltic News Service
 
 

Preberite tudi: 

Globalni trendi na področju hrane in pijače

Priložnosti na estonskem trgu



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.