Estonija

Gospodarske panoge Estonije

Priložnosti na trgu 

Perspektivni sektorji za izvoznike in tuje vlagatelje so:

Živilski izdelki: Estonski trg živil ima potencial za uvoz široke palete visokokakovostnih pakiranih izdelkov. Najpomembnejši uvoz hrane v Estonijo predstavljajo pijače, mesni izdelki, sadje in zelenjava, kava, čaj ter konzervirana zelenjava in sadje.

Gozdarstvo in lesna industrija: Estonija je vodilni proizvajalec pohištva iz lesa za evropski trg, zlasti za Skandinavijo. Estonija večinoma uvaža hrastov žagan ali sekan les.

Električna in elektronska oprema: Proizvodnja elektronske in električne opreme je ena izmed najhitreje rastočih industrij v Estoniji. Prevladujoči segmenti elektronske industrije so proizvodnja električnih strojev in naprav, telekomunikacijska oprema ter medicinski, precizni in optični instrumenti. V tem sektorju prevladujejo majhna lokalna podjetja, kljub temu pa obstaja tudi več hčerinskih družb mednarodnih korporacij, ki so večinoma podizvajalci. Estonska podjetja iščejo inovativne tehnologije in komponente za izboljšanje tehničnih lastnosti izdelka.

Inteligentne transportne rešitve: Estonska vlada in zasebni sektor sta v zadnjih letih začela izboljševati prometna omrežja z uporabo inteligentnih prometnih sistemov (ITS), naprednih aplikacij in storitev za učinkovito upravljanje uporabe infrastrukture. Primeri ITS Estonija vključujejo Smart Port Solution, rešitev za predvidevanje prodaje na osnovi umetne inteligence za logistična podjetja, službo za upravljanje mejnih čakalnih vrst in aplikacije za mobilno parkiranje. Estonija je tudi prva država, ki je legalizirala testiranje avtonomnih vozil na javnih cestah. Priložnosti so predvsem na področjih avtonomnih sistemov, kot so lokalizacija in načrtovanje misij, parametri gibanja in sledenje poti, odkrivanje predmetov in izogibanje oviram, fuzija senzorjev in simulacije.

IKT: Estonija je znana po spletnem zagotavljanju javnih storitev. Na področju digitalnih veščin in uporabe interneta dosega rezultate nad povprečjem EU. Trenutno je ključni izziv Estonije digitalizacija podjetij. Priložnosti v estonskem IKT sektorju so predvsem na področjih shranjevanja podatkov, računalništva v oblaku, nadgradnje vladnih e-storitev in interoperabilnosti baz podatkov.


 

Gospodarstvo

Estonija, ki je od leta 2004 članica EU, ima sodobno tržno usmerjeno gospodarstvo in eno od višjih ravni dohodkov na prebivalca v Srednji Evropi in Baltski regiji. Njeno gospodarstvo je močno odvisno od trgovine in občutljivo na tuja nihanja.
Estonsko gospodarstvo ima močno razvita sektorja elektronike in telekomunikacij ter vzpostavljene močne trgovinske vezi s Finsko, Švedsko, Nemčijo in Rusijo. Estonija daje velik poudarek inovacijam za zagon tehnologij in e-poslovanja.

 

Struktura BDP

Kmetijstvo predstavlja 3 % BDP in tudi zaposluje 3 % delovne sile. Njive in trajni nasadi pokrivajo približno 1,1 mio ha. Glavni kmetijski pridelki so žita, krompir in zelenjava. 

Storitveni sektor je najbolj razvit, zlasti promet in logistika, biotehnologija ter finančne storitve. Storitveni sektor ustvari 65 % estonskega BDP in zaposluje 68 % aktivnega prebivalstva. Najbolj uspešen segment storitvenega sektorja je segment IKT, saj ustvari okoli 7 % celotnega BDP in zaposluje 6 % delovne sile. Država je v IKT vložila veliko sredstev, ustanovila Šolo informacijskih tehnologij TalTech in Center odličnosti za raziskave na področju IKT - EXCITE.


Vir: EIU; Factiva, marec 2021.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 32 % BDP in zaposluje 29 % delovne sile. Najpomembnejše dejavnosti industrijskega sektorja so živilska industrija, elektronika, kemična industrija ter lesno predelovalna industrija.


V letu 2020 je industrijska proizvodnja zrasla za 7,5 %. Za leto 2021 je napovedana rast v višini 3,8 %, za leto 2022 pa v višini 3,9 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na estonskem trgu:

 

Trg športne prehrane

Trg športne prehrane se je v Estoniji v letu 2021 povečal za 10 % in dosegel vrednost 6 mio EUR. Prodaja se je med drugim povečala tudi zato, ker so se po sprostitvi omejitvenih ukrepov ponovno odprli fitnes centri in telovadnice.

Segment športnih ne-proteinskih izdelkov je v letu 2021 beležil največjo rast, saj se je prodaja teh izdelkov v letu 2021 povečala za 11 %.

Trg športne prehrane v Estoniji je šele v razvoju, saj je v širši javnosti v preteklosti obstajalo veliko skepticizma do izdelkov športne prehrane, ki so jih potrošniki običajno dojemali kot nezdrave ali zgolj kot izdelke namenjene profesionalnim športnikom. Večina potrošnikov se je odločala zgolj za vitamine in prehranska dopolnila in so za uporabo in razumevanje izdelkov športne prehrane potrebovali nasvete strokovnjakov. Vendar se je odnos potrošnikov do izdelkov športne prehrane pred kratkim bistveno spremenil in estonsko prebivalstvo je postalo veliko bolj odprto za tovrstne izdelke. Strokovnjaki potrošnikom vse pogosteje priporočajo jemanje dodatnih izdelkov pri izvajanju športnih aktivnosti, vključno s tekom.

Analitiki napovedujejo, da bo trg športne prehrane v Estoniji v obdobju 2021-2025 rasel po 7 % povprečni letni stopnji, oziroma 5 % ob predpostavki nespremenjenih cen.

Največji konkurent na estonskem trgu športne prehrane je podjetje Baltic Nutrition Partners OÜ, ki je imelo v letu 2021 19 % tržni delež glede na vrednost maloprodaje.
 

Tržni deleži konkurentov v letu 2021 glede na vrednost maloprodaje



Vir: Euromonitor International
 

Konkurenti na trgu in njihove blagovne znamke

  • Baltic Nutrition Partners OÜ (Fast)
  • European Foods OÜ (ICONFIT)
  • Freesport Trading OÜ (Born Sports Nutrition, Sponser)
  • Herbalife Nutrition Ltd (Herbalife 24)
  • iFit Group OÜ (Grenade)
  • Iovate Health Sciences International Inc (MuscleTech)
  • Jungent Estonia OÜ (Isostar)
  • Nutrimedical OÜ (Enervit)
  • Optimum Nutrition Inc (Optimum Nutrition)
  • Quest Nutrition LLC (Quest Bar)
  • SFC Holding OÜ (SIS Science in Sport)
  • Sport Nutrition (Scitec Nutrition)
 
Vir: Factiva, november 2021.

 


IKT

Estonija je med EU državami na 7. mestu glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI 2021). Indeks povzema kazalnike digitalne uspešnosti EU držav. Za primerjavo, na 1. mestu lestvice je Danska, Slovenija pa je na 13. mestu.

V Estoniji so nedavno sprejeli novo Digitalno agendo 2030, ki predstavlja temelj prihodnjega digitalnega razvoja. Postavlja cilje in akcijski načrt za nadaljnji razvoj estonskega gospodarstva, države in družbe s pomočjo novih digitalnih tehnologij.

Estonija se uvršča na 1. mesto v EU na področju digitalnih javnih storitev. Delež uporabnikov e-uprave se v zadnjih letih počasi povečuje in predstavlja 89 % vseh uporabnikov.

Pri povezljivosti je uporaba širokopasovnih storitev v fiksnem in mobilnem omrežju visoka. Estonija ima visoko splošno pokritost s fiksno povezavo z zelo visoko zmogljivostjo (VHCN), razen na podeželju, kjer so potrebne dodatne naložbe. Država nekoliko zaostaja pri zagotavljanju komercialnih storitev 5G, ker viri spektra, potrebni za delovanje omrežij 5G, še niso dodeljeni. Kljub temu je ambicija Estonije, da zagotovi 5G povezljivost v večjih mestih do leta 2023 in v prometnih koridorjih do leta 2025.

Estonija je znana po tem, da je najboljša pri digitalizaciji svoje uprave. Ima dobro razvite sisteme e-uprave, pri čemer vse funkcije centralne vlade in občine zagotavljajo storitve na spletu. Čeprav je Estonija že vodilna na tem področju, država še naprej veliko vlaga v storitve e-uprave, da bi svojim državljanom zagotovila najnovejše tehnologije.

V letu 2020 so strokovnjaki za IKT predstavljali 6,5 % vseh zaposlenih v državi (v EU 4,3 %), diplomanti IKT pa 8 % vseh diplomantov, kar je bistveno nad povprečjem EU, ki znaša 3,9 %.

Estonija ima tudi največje število samorogov na prebivalca. Estonski ekosistem start-up podjetij je zelo živahen. V Estoniji trenutno deluje 1.126 start-up podjetij, ki zaposlujejo 6.072 ljudi. V letu 2020 so ta zagonska podjetja v državi ustvarila 782 mio EUR prihodkov, kar je 43 % več kot leto prej. Ta novo ustanovljena podjetja imajo tudi učinkovito podporo državnih služb prek vladne platforme Startup Estonia, ki se je izkazala za zelo uspešno. Estonija ima namreč največje število samorogov na prebivalca. Skupno obstaja 7 samorogov, ki so jih ustanovili Estonci in/ali imajo sedež v Estoniji. To so:

  • Pipedrive.com (podjetje ustanovljeno leta 2010, samorog postalo v letu 2020)
  • Zego.com (podjetje ustanovljeno 2016, samorog postalo v letu 2021)
  • ID.me (podjetje ustanovljeno leta 2010, samorog postalo v letu 2021)
  • Skype.com (podjetje ustanovljeno leta 2003, samorog postalo v letu 2005)
  • Playtech.com (podjetje ustanovljeno leta 1999, samorog postalo v letu 2007)
  • Wise.com (podjetje ustanovljeno leta 2010, samorog postalo v letu 2015)
  • Bolt (podjetje ustanovljeno leta 2013, samorog postalo v letu 2018).


Prihodki in zaposlenost v estonskem IKT sektorju

Leto Povprečno št. zaposlenih Prihodki v 1.000 EUR
2012 18.858 3.303.465
2014 21.356 3.685.956
2016 21.635 3.458.874
2018 25.727 3.519.520
2020 31.561 4.193.434

 
Vir: Statistics Estonia
 

Največja tehnološka podjetja v Estoniji

Podjetje Prihodki v mio EUR
Ericsson Eesti As 638,73
Bolt Technology Ou 168,29
Abb As 162,96
Harju Elekter AS 156,45
Enics Eesti As 136,27
Ensto Ensek As 90,25
Prysmian Group Baltics As 89,64



Vir: Factiva, november 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje