Naraščajoči stroški in zamuda projekta Rail Baltica

 

Načrtovani datum odprtja Rail Baltika se vse bolj odmika

Rail Baltica, največji čezmejni infrastrukturni projekt v baltskih državah, se sooča z naraščajočimi stroški in znatnimi zamudami.

Glavni razlogi vključujejo naraščajoče stroške gradnje, izgubo prihodkov od ponovnega izvoza z Rusijo in administrativne ovire.

Železniško omrežje naj bi bilo sprva dokončano do leta 2026, zdaj pa se ta ciljni datum odmika. Proga se bo verjetno odpirala postopoma.

Uradniki si sicer prizadevajo, da bi jo odprli do leta 2030, vendar so to lahko po mnenju EIU preveč optimistični cilji.

Po ocenah estonskega Ministrstva za podnebje, bo projekt Rail Baltica morda končan do leta 2030, vendar ne bo mogel prevažati potnikov in tovora prej kot leta 2031, saj se bosta testiranje in uvedba železnice nadaljevala tudi v letu 2031.
 

Stroki projekta so močno prerasli prve ocene

Visoka inflacija stroškov gradnje je močno zvišala stroške projekta. Ti so bili sprva ocenjeni na 5,8 mlrd EUR, zdaj pa so narasli že na 8 mlrd EUR, pri čemer bo 85 % vseh stroškov pokritih s sredstvi EU.

Zaradi visokih stroškov nameravajo v Estoniji ukiniti nekatere prej določene dele projekta, kar vključuje tudi odpoved gradnje 10. viadukta, zmanjšanje lokalnih postajališč ter zmanjšanje velikosti potniških terminalov Ulemiste in Parnu.

A tudi s temi rezi bodo stroški gradnje Rail Baltica v Estoniji znašali 3,07 mlrd EUR, kar je 15 % estonskega državnega proračuna za leto 2025.

EU je za estonski odsek Rail Baltica doslej že namenila 730 mio EUR, nacionalno sofinanciranje, ki ga je dodelila estonska država, pa znaša 450 mio EUR.
 

Vpliv zamude projekta na estonsko gospodarstvo

Dokončanje projekta bi imelo pomembne gospodarske koristi za Estonijo. Sem sodijo nova delovna mesta, ustvarjena v fazi gradnje, pa tudi gospodarske koristi zaradi povečane konkurenčnosti baltske transportne in logistične industrije, s čimer bi olajšali večje gospodarsko povezovanje v regiji. Vse te koristi bi lahko ogrozili dodatni izzivi ali zamude pri projektu.

Ugled baltskih držav bi lahko trpel tudi med vlagatelji, če bi bili odseki odloženi ali odpovedani. To bi lahko zmanjšalo prihodnje neposredne tuje naložbe v infrastrukturni sektor, kar bi tako obremenilo dolgoročni potencial gospodarske rasti Estonije.
 

O Rail Baltica

Rail Baltica je eden največjih evropskih infrastrukturnih projektov za visoke hitrosti, katerega cilj je vzpostaviti sodobno in trajnostno železniško povezavo, ki povezuje baltske države Estonijo, Latvijo in Litvo z evropskim železniškim omrežjem. Je tudi del vseevropskega prometnega koridorja.

Rail Baltica bo popolnoma elektrificirana dvotirna železnica s standardno tirno širino 1.435 mm. Opremljena bo z ERTMS (European Rail Traffic Management System) ter zasnovana tako, da bo ustrezala evropskim standardom.

S konstrukcijsko določeno hitrostjo 249 km/h bo Rail Baltica znatno skrajšala čas potovanja med baltskimi državami in večjimi evropskimi mesti.

Služila bo kot sodobna infrastruktura za potniško, tovorno in vojaško mobilnost, ki bo spodbujala dostopnost in omogočala poslovno, turistično in kulturno izmenjavo.

Poleg tega bo projekt okrepil položaj baltske regije kot pomembnega tranzitnega vozlišča, spodbujal močnejše trgovinske povezave in spodbujal regionalno sodelovanje.


 
Viri:

• Factiva
• EIU
• Emerging Markets Watch
• The Baltic Times
• Fotografija: Rail Baltica

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike

Gospodarstvo ter možnosti vstopa na estonski trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.