Latvija 
Predstavitev gospodarstva Latvije
Predstavitev države
Uradni naziv | Latvijas Republika / Republika Latvija |
Mednarodna oznaka | LV/LVA |
Glavno mesto | Riga |
Velikost (km2) | 64.589 |
Prebivalci (mio) | 1,9 |
Uradni jezik | Latvijski. Več o poslovnem sporazumevanju |
Vera | Luteranci (36,2 %), rimo-katoliki (19,5 %), pravoslavci (19,1 %) |
Denarna enota | Evro (EUR) |
Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
Klicna številka | +371 |
Večja mesta
Večja mesta | Število prebivalcev |
---|---|
Riga | 615.000 |
Daugavpils | 81.000 |
Liepaja | 68.000 |
Jelgava | 55.000 |
Jurmala | 50.000 |
Politična ureditev
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
Pravni sistem: |
21. avgusta 1991, po spodletelem državnem udaru v Moskvi, je latvijska vlada razglasila, da je prehodno obdobje, ki je vodilo do ponovne vzpostavitve neodvisnosti, končano. V tem smislu je bila ustanovljena pravna kontinuiteta med republiko iz let 1918-1940 in sedanjo državo. |
Zakonodajna oblast: |
Parlament (Saeima) šteje 100 sedežev in je enak kot tisti, ki je bil v veljavi pred drugo svetovno vojno. Volilno pravico imajo le latvijski državljani in tisti s stalnim prebivališčem v Latviji pred 27. junijem 1940. Poslanci so izvoljeni za štiriletni mandat. |
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 6. oktobra 2018, zadnje predsedniške volitve pa 29. maja 2019. Naslednje parlamentarne volitve bodo konec leta 2022, predsedniške pa leta 2023. |
Vodstvo države: |
Predsednik države je izvoljen za 4 letni mandat. Zadnje predsedniške volitve so bile 29. maja 2019, kjer je zmagal Egils Levits, nekdanji sodnik na sodišču EU. Prisegel je 8. julija 2019. |
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah 6.10.2018 je zmagala proruska socialdemokratska stranka Harmonija, ki si je pridobila 23 sedežev v 100 članskem parlamentu. Stranki KPV in Nova konservativna stranka sta dobili vsaka po 16 sedežev, stranki Nacionalna zveza in Za razvoj/Za! sta dobili po 13 sedežev, Zeleni in Združenje kmetov po 11 sedežev ter Nova enotnost 8 sedežev. |
Latvija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO (World Trade Organization), CE (Council of Europe), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development). Latvija se je lani začela pogajati za vstop v OECD.
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
---|---|---|---|---|---|
Število prebivalcev (v mio): | 1,9 | 1,9 | 1,9 | 1,9 | 1,9 |
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 31 | 31 |
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 36,6 | 34,6 | 31,9 | 29,4 | 30,4 |
BDP per capita (v EUR): | 19.336 | 18.241 | 16.762 | 15.403 | 15.839 |
BDP (PPP, v mlrd EUR): | 61,4 | 57,8 | 53,7 | 52,7 | 55,0 |
BDP per capita (PPP, v EUR): | 32.398 | 30.435 | 28.235 | 27.640 | 28.639 |
Rast BDP (v %): | 3,9 | 5,2 | 3,9 | -3,6 | 2,0 |
Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,5 | 6,7 | 7,2 | 8,2 | 6,3 |
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,9 | 2,2 | 2,1 | 0,1 | 2,7 |
Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -21,1 | -20,2 | -19,3 | -14,8 | -15,4 |
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 17,2 | 16,8 | 16,2 | 13,3 | 12,7 |
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,7 | 3,8 | 4,9 | -2,7 | 2,1 |
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,5 | 4,5 | 9,7 | -3,3 | 3,0 |
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 0,7 | 0,8 | 0,8 |
Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 9,8+ | 43,4 | 40,0 | 32,3 |
Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 5,8+ | 19,7 | 17,8 | 20,2 |
Stopnja tveganja države (op): | / | 28 | 27 | 28 | 33 |
Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača je v Latviji v Q3 2021 znašala 1.280 EUR.
Minimalna bruto mesečna plača v Latviji je v Q1 2022 ostala nespremenjena glede na leto 2021 in je znašala 500 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
---|---|---|---|---|
Rast zasebne potrošnje | 8,4 | 5,2 | 3,3 | 3,0 |
Rast javne potrošnje | 3,5 | 3,0 | 2,1 | 3,2 |
Rast investicij | 6,0 | 3,3 | 2,3 | 5,3 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je imela Latvija -2,7 mlrd EUR primanjkljaja v blagovni menjavi. Izvozili so za 13,1 mlrd EUR blaga, uvozili pa za 15,8 mlrd EUR. Največ je Latvija v letu 2020 izvozila lesa in lesnih izdelkov, električne in elektronske opreme, strojev, žit ter pijač, alkohola in kisa. Vodilni izvozni trg v letu 2020 je bila Litva, kamor so izvozili 18,4 % od celotnega izvoza. Pomembnejši izvozni trgi so še Estonija, Rusija, Nemčija in Švedska. Največ je Latvija v letu 2020 uvažala električno in elektronsko opremo, stroje, vozila, mineralna goriva ter farmacevtske izdelke. Vodilni uvozni trg v letu 2020 je bila Litva, od koder so uvozili 18 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Poljska, Estonija in Rusija.
Latvija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
---|---|---|---|
Električna in elektronska oprema | 12,7 | Les in lesni izdelki | 16,5 |
Stroji, jedrski reaktorji | 9,9 | Električna in elektronska oprema | 12,5 |
Vozila | 6,8 | Stroji, jedrski reaktorji | 6,3 |
Mineralna goriva, olja | 6,3 | Žita | 4,8 |
Farmacevtski izdelki | 4,4 | Pijače, alkoholne tekočine in kis | 4,3 |
Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
---|---|---|---|
Litva | 18,0 | Litva | 16,4 |
Nemčija | 10,3 | Estonija | 11,7 |
Poljska | 10,2 | Rusija | 8,5 |
Estonija | 8,4 | Nemčija | 7,2 |
Rusija | 6,2 | Švedska | 5,8 |
Slovenija (33. mesto) | 0,3 | Slovenija (51. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Latviji so v letu 2018 znašale 14,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 5,5 %. Celotne izhodne TNI Latvije so v letu 2018 znašale 1,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 8,9 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Latviji 2019 - 2022 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 14,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Estonija, sledita pa ji Norveška in Litva. Največ investicij je na področju nepremičnin in finančnih storitev.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
---|---|
Estonija | 2.021,4 |
Norveška | 1.839,6 |
Litva | 1.737,1 |
Švedska | 1.464,9 |
Finska | 1.231,8 |
Druge države | 6.464,8 |
Skupaj | 14.759,4 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
---|---|
Nepremičnine | 4.612,3 |
Finančne storitve | 1.094,4 |
Transport | 902,9 |
Gradbeništvo | 753,2 |
Progr. opr. in IT storitve | 577,7 |
Drugi sektorji | 6.818,7 |
Skupaj | 14.759,4 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
---|---|
Nelja Energia (4Energia) | 614,0 |
Merks | 553,8 |
Cemex | 496,0 |
Graanul Invest | 345,1 |
Hanner | 175,8 |
Bite Latvija | 87,1 |
Tele2 Latvia | 85,9 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi: