Latvija

Predstavitev gospodarstva Latvije

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Politični sistem:

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Latvijas Republika / Republika Latvija

LV / LVA

Riga

64.589

1,9

Parlamentarna demokracija

Latvijski

Luteranci 19,6 %, pravoslavni 15,3 %, drugi kristjani 1 %, ostali  0,4 %, neopredeljeni 63,7 %

16.410 EUR (2019)

Evro (EUR)

GMT + 2 (1 uro pred Slovenijo)

+371



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Riga 632.614
Daugavpils 82.604
Liepaja 68.945
Jelgava 55.972
Jurmala 49.325

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

21. avgusta 1991, po spodletelem državnem udaru v Moskvi, je latvijska vlada razglasila, da je prehodno obdobje, ki je vodilo do ponovne vzpostavitve neodvisnosti, končano. V tem smislu je bila ustanovljena pravna kontinuiteta med republiko iz let 1918-1940 in sedanjo državo.

Zakonodajna oblast:

Parlament (Saeima) šteje 100 sedežev in je enak kot tisti, ki je bil v veljavi pred drugo svetovno vojno. Volilno pravico imajo le latvijski državljani in tisti s stalnim prebivališčem v Latviji pred 27. junijem 1940. Poslanci so izvoljeni za štiriletni mandat.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile 6. oktobra 2018, zadnje predsedniške volitve pa 29. maja 2019. Naslednje parlamentarne volitve bodo konec leta 2022, predsedniške pa leta 2023.

Vodstvo države:

Predsednik države je izvoljen za 4 letni mandat. Zadnje predsedniške volitve so bile 29. maja 2019, kjer je zmagal Egils Levits, nekdanji sodnik na sodišču EU. Prisegel je 8. julija 2019. 

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah 6.10.2018 je zmagala proruska socialdemokratska stranka Harmonija, ki si je pridobila 23 sedežev v 100 članskem parlamentu. Stranki KPV in Nova konservativna stranka sta dobili vsaka po 16 sedežev, stranki Nacionalna zveza in Za razvoj/Za! sta dobili po 13 sedežev, Zeleni in Združenje kmetov po 11 sedežev ter Nova enotnost 8 sedežev.

Predsednik vlade: Krisjanis Karins ( od 23.1.2019).

Latvija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v  WTO (World Trade Organization), CE (Council of Europe), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development). Latvija se je lani začela pogajati za vstop v OECD.


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Kratkoročna politika vlade je usmerjena v zajezitev širjenja okužb s korona virusom in blažitev posledic, ki jih ima pandemija na gospodarstvo. Latvija se z drugimi baltskimi državami pogovarja o ponovni uvedbi tako imenovanega baltskega balona, ??oziroma skupnega pristopa baltskih držav k uvedbi in ublažitvi omejitev potovanj, povezanih s Covid-19.

Pandemija COVID-19 je uvedla tudi spremembe v latvijsko državno fiskalno politiko. Leta 2020 je začela veljati splošna klavzula o izvzetju iz Pakta stabilnosti in rasti Evropske unije. Ta klavzula omogoča povečanje javnofinančnega primanjkljaja za zmanjšanje gospodarske škode, ki jo povzroča pandemija. Tako Zakon o zmanjševanju posledic širjenja okužbe s COVID-19 predvideva odstopanja od zahtev glede davčne discipline šele v letih 2020 in 2021. V skladu z Zakonom o fiskalni disciplini bo Latvija od leta 2022 naprej morala ohranjati cilje strukturnega primanjkljaja, ki so tam navedeni.

Latvija je tudi tik pred izvedbo davčne reforme. Kabinet ministrov je v začetku septembra 2020 potrdil predlog za izvedbo davčne reforme do leta 2021. Reforma je namenjena tudi reševanju problemov socialne zaščite ljudi, ki jih je izpostavila kriza Covid-19.

Vlada načrtuje postopno uvajanje davčne reforme, ki bo potekala v treh fazah.
V prvi fazi, ki se bo začela leta 2021, se bo stopnja obveznih prispevkov za socialno varnost znižala za 1 odstotno točko, prag za diferencirani neobdavčeni najnižji dohodek pa zvišal na 1.800 EUR.
Druga stopnja reforme, ki bo začela veljati od leta 2022, bo vplivala na nosilce dejavnosti, ki delajo v splošnem davčnem režimu. Po novih pravilih se bodo državni prispevki za socialno varnost zaračunavali od vseh prihodkov iz poslovanja tistih nosilcev dejavnosti, katerih letni poslovni prihodek presega 20.004 EUR, oziroma 1.667 EUR na mesec.
V tretji fazi reforme, ki bo začela veljati od leta 2023, se bodo državni prispevki za socialno varnost obračunavali od vseh dejanskih dohodkov na vseh ravneh dohodka iz poslovanja, vendar ne manj kot je najnižji znesek državnih prispevkov za socialno varnost.
V vseh fazah reforme se bo trošarina postopoma zvišala na tobačne izdelke in davke na indeksirana motorna vozila.
 
Vir: EIU; Factiva, oktober 2020.
 

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge