Latvija

Predstavitev gospodarstva Latvije

Predstavitev države

 
Uradni naziv Latvijas Republika / Republika Latvija
Mednarodna oznaka LV/LVA 
Glavno mesto Riga
Velikost (km2) 64.589
Prebivalci (mio) 1,9
Uradni jezik Latvijski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Luteranci (36,2 %), rimo-katoliki (19,5 %), pravoslavci (19,1 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas
Klicna številka +371
 



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Riga 615.000
Daugavpils 81.000
Liepaja 68.000
Jelgava 55.000
Jurmala 50.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

21. avgusta 1991, po spodletelem državnem udaru v Moskvi, je latvijska vlada razglasila, da je prehodno obdobje, ki je vodilo do ponovne vzpostavitve neodvisnosti, končano. V tem smislu je bila ustanovljena pravna kontinuiteta med republiko iz let 1918-1940 in sedanjo državo.

Zakonodajna oblast:

Parlament (Saeima) šteje 100 sedežev in je enak kot tisti, ki je bil v veljavi pred drugo svetovno vojno. Volilno pravico imajo le latvijski državljani in tisti s stalnim prebivališčem v Latviji pred 27. junijem 1940. Poslanci so izvoljeni za štiriletni mandat.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile 6. oktobra 2018, zadnje predsedniške volitve pa 29. maja 2019. Naslednje parlamentarne volitve bodo konec leta 2022, predsedniške pa leta 2023.

Vodstvo države:

Predsednik države je izvoljen za 4 letni mandat. Zadnje predsedniške volitve so bile 29. maja 2019, kjer je zmagal Egils Levits, nekdanji sodnik na sodišču EU. Prisegel je 8. julija 2019. 

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah 6.10.2018 je zmagala proruska socialdemokratska stranka Harmonija, ki si je pridobila 23 sedežev v 100 članskem parlamentu. Stranki KPV in Nova konservativna stranka sta dobili vsaka po 16 sedežev, stranki Nacionalna zveza in Za razvoj/Za! sta dobili po 13 sedežev, Zeleni in Združenje kmetov po 11 sedežev ter Nova enotnost 8 sedežev.

Predsednik vlade: Krisjanis Karins ( od 23.1.2019).

Latvija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v  WTO (World Trade Organization), CE (Council of Europe), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development). Latvija se je lani začela pogajati za vstop v OECD.


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 31 31
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 36,6 34,6 31,9 29,4 30,4
 BDP per capita (v EUR): 19.336 18.241 16.762 15.403 15.839
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 61,4 57,8 53,7 52,7 55,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 32.398 30.435 28.235 27.640 28.639
 Rast BDP (v %): 3,9 5,2 3,9 -3,6 2,0
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,5 6,7 7,2 8,2 6,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,9 2,2 2,1 0,1 2,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -21,1 -20,2 -19,3 -14,8 -15,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 17,2 16,8 16,2 13,3 12,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 2,7 3,8 4,9 -2,7 2,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,5 4,5 9,7 -3,3 3,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 0,7 0,8 0,8
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 9,8+ 43,4 40,0 32,3
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 5,8+ 19,7 17,8 20,2
Stopnja tveganja države (op): / 28 27 28 33
Razred tveganja (op): / B B B B



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Povprečna bruto mesečna plača je v Latviji v Q3 2021 znašala 1.280 EUR.  

Minimalna bruto mesečna plača v Latviji je v Q1 2022 ostala nespremenjena glede na leto 2021 in je znašala 500 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 8,4 5,2 3,3 3,0
Rast javne potrošnje 3,5 3,0 2,1 3,2
Rast investicij 6,0 3,3 2,3 5,3


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2020 je imela Latvija -2,7 mlrd EUR primanjkljaja v blagovni menjavi. Izvozili so za 13,1 mlrd EUR blaga, uvozili pa za 15,8 mlrd EUR. Največ je Latvija v letu 2020 izvozila lesa in lesnih izdelkov, električne in elektronske opreme, strojev, žit ter pijač, alkohola in kisa. Vodilni izvozni trg v letu 2020 je bila Litva, kamor so izvozili 18,4 % od celotnega izvoza. Pomembnejši izvozni trgi so še Estonija, Rusija, Nemčija in Švedska. Največ je Latvija v letu 2020 uvažala električno in elektronsko opremo, stroje, vozila, mineralna goriva ter farmacevtske izdelke. Vodilni uvozni trg v letu 2020 je bila Litva, od koder so uvozili 18 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Poljska, Estonija in Rusija.

 

Latvija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Električna in elektronska oprema 12,7 Les in lesni izdelki 16,5
Stroji, jedrski reaktorji 9,9 Električna in elektronska oprema 12,5
Vozila 6,8 Stroji, jedrski reaktorji 6,3
Mineralna goriva, olja 6,3 Žita 4,8
Farmacevtski izdelki 4,4 Pijače, alkoholne tekočine in kis 4,3
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Litva 18,0 Litva 16,4
Nemčija 10,3 Estonija 11,7
Poljska 10,2 Rusija 8,5
Estonija 8,4 Nemčija 7,2
Rusija 6,2 Švedska 5,8
Slovenija (33. mesto) 0,3 Slovenija (51. mesto) 0,2


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Latviji so v letu 2018 znašale 14,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 5,5 %. Celotne izhodne TNI Latvije so v letu 2018 znašale 1,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 8,9 %.
 
 

 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Latviji 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
 

 

 
Struktura tujih neposrednih investicij
 

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 14,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Estonija, sledita pa ji Norveška in Litva. Največ investicij je na področju nepremičnin in finančnih storitev.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Estonija 2.021,4
Norveška 1.839,6
Litva 1.737,1
Švedska 1.464,9
Finska 1.231,8
Druge države 6.464,8
Skupaj 14.759,4
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 4.612,3
Finančne storitve 1.094,4
Transport 902,9
Gradbeništvo 753,2
Progr. opr. in IT storitve 577,7
Drugi sektorji 6.818,7
Skupaj 14.759,4
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Nelja Energia (4Energia) 614,0
Merks 553,8
Cemex 496,0
Graanul Invest 345,1
Hanner 175,8
Bite Latvija 87,1
Tele2 Latvia 85,9

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo