Latvija 
Predstavitev gospodarstva Latvije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Latvijas Republika / Republika Latvija |
| Mednarodna oznaka | LV/LVA |
| Glavno mesto | Riga |
| Velikost (km2) | 64.589 |
| Prebivalci (mio) | 1,9 |
| Uradni jezik | Latvijski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Luteranci (36,2 %), rimo-katoliki (19,5 %), pravoslavci (19,1 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
| Klicna številka | +371 |
Prebivalstvo
Latvija ima 1,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Riga | 615.000 |
| Daugavpils | 81.000 |
| Liepaja | 68.000 |
| Jelgava | 55.000 |
| Jurmala | 50.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
21. avgusta 1991, po spodletelem državnem udaru v Moskvi, je latvijska vlada razglasila, da je prehodno obdobje, ki je vodilo do ponovne vzpostavitve neodvisnosti, končano. V tem smislu je bila ustanovljena pravna kontinuiteta med republiko iz let 1918-1940 in sedanjo državo. |
|
Zakonodajna oblast: |
Parlament (Saeima) šteje 100 sedežev in je enak kot tisti, ki je bil v veljavi pred drugo svetovno vojno. Volilno pravico imajo le latvijski državljani in tisti s stalnim prebivališčem v Latviji pred 27. junijem 1940. Poslanci so izvoljeni za štiriletni mandat. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 1. oktobra 2022, zadnje predsedniške volitve pa 29. maja 2019. Naslednje parlamentarne volitve bodo konec leta 2026, predsedniške pa leta 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik države je izvoljen za 4 letni mandat. Zadnje predsedniške volitve so bile 29. maja 2019, kjer je zmagal Egils Levits, nekdanji sodnik na sodišču EU. Prisegel je 8. julija 2019. |
|
Izvršilna oblast: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 1. oktobra 2022. Zmagala je stranka Nova enotnost premierja Krišjanisa Karinša, ki je zbrala 19 % glasov. Sledita ji Zveza zelenih in kmetov z 12,4 % in Združena lista z 11 %. |
Latvija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO (World Trade Organization), CE (Council of Europe), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development). Latvija se je lani začela pogajati za vstop v OECD.
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,9 | 1,9 | 1,9 | 1,9 | 1,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 31 | 31 | 31 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 36,5 | 34,0 | 32,9 | 29,5 | 30,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 19.338 | 18.019 | 17.402 | 15.459 | 15.957 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 62,9 | 59,6 | 55,6 | 52,9 | 55,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 33.342 | 31.563 | 29.346 | 27.714 | 28.779 |
| Rast BDP (v %): | 2,4 | 1,0 | 4,7 | -3,8 | 2,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 8,1 | 8,1 | 7,6 | 8,1 | 6,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,9 | 10,0 | 3,2 | 0,1 | 2,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -21,1 | -20,2 | -19,3 | -14,8 | -15,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 17,2 | 16,8 | 16,2 | 13,3 | 12,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,5 | -1,0 | 6,2 | -2,2 | 2,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,8 | -2,0 | 13,5 | -2,5 | 3,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 4,5 | 0,9 | 0,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 58,7+ | 43,4 | 40,0 | 32,3 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 23,6+ | 19,6 | 17,8 | 20,2 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 33 | 27 | 28 | 33 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 19 | 19 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2022 (posodobljeno jan 2023).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2022.
Delo v Latviji
Ker je Latvija članica EU, državljani iz ostalih EU držav ne potrebujejo posebnih dovoljenj za delo v tej baltski državi. Zaposlovanje tujcev iz tretjih držav se ne razlikuje veliko od drugih evropskih držav. To pomeni, da morajo vnaprej poiskati delodajalca, ter pridobiti delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje.
Prebivalstvo države se v zadnjih 20 letih vztrajno zmanjšuje, saj se mladi Latvijci selijo v razvitejše evropske države. Vlada je zato zainteresirana za privabljanje delovne sile iz tujine, da bi povečala gospodarski potencial.
Največ povpraševanja je v Latviji po mednarodnih voznikih tovornjakov, po inženirjih, gradbenih delavcih in IT-strokovnjakih. Največ možnosti za zaposlitev nudijo lesna industrija, farmacija in zdravstvo.
Povprečna in minimalna bruto plača
Po podatkih Centralnega statističnega urada Latvije, je povprečna bruto mesečna plača v Q3 2022 znašala 1.384 EUR na mesec, povprečna neto plača pa 1.013 EUR.
Minimalna plača v Latviji od 1. januarja 2023 znaša 620 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 8,4 | 5,2 | 3,3 | 3,0 |
| Rast javne potrošnje | 3,5 | 3,0 | 2,1 | 3,2 |
| Rast investicij | 6,0 | 3,3 | 2,3 | 5,3 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Latvija je v letu 2021 izvozila za 16,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 19,3 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,1 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Latvija največ izvažala les, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Litvo (17,9 % od celotnega izvoza), sledijo Estonija, Združeno kraljestvo, Nemčija in Rusija.
- Latvija je v letu 2021 največ uvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin, vozila ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Litve (17,2 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Poljska, Rusija in Estonija.
Latvija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 10,7 | Les in lesni izdelki | 19,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,5 | Električna in elektronska oprema | 10,3 |
| Mineralna goriva, olja | 9,3 | Stroji, jedrski reaktorji | 5,9 |
| Vozila | 6,9 | Mineralna goriva, olja | 5,7 |
| Železo in jeklo | 4,8 | Železo in jeklo | 4,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Litva | 17,2 | Litva | 17,9 |
| Nemčija | 10,5 | Estonija | 10,7 |
| Poljska | 9,6 | Združeno kraljestvo | 7,6 |
| Rusija | 9,1 | Nemčija | 7,3 |
| Estonija | 8,8 | Rusija | 7,3 |
| Slovenija (32. mesto) | 0,3 | Slovenija (50. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Latviji so v letu 2020 znašale 18,0 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 10,8 %.
- Celotne izhodne TNI Latvije so v letu 2020 znašale 2,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 14,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Latviji 2020 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
