Latvija

Predstavitev gospodarstva Latvije

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Politični sistem:

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Latvijas Republika / Republika Latvija

LV / LVA

Riga

64.589

1,9

Parlamentarna demokracija

Latvijski

Luteranci 19,6 %, pravoslavni 15,3 %, drugi kristjani 1 %, ostali  0,4 %, neopredeljeni 63,7 %

16.410 EUR (2019)

Evro (EUR)

GMT + 2 (1 uro pred Slovenijo)

+371



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Riga 632.614
Daugavpils 82.604
Liepaja 68.945
Jelgava 55.972
Jurmala 49.325

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

21. avgusta 1991, po spodletelem državnem udaru v Moskvi, je latvijska vlada razglasila, da je prehodno obdobje, ki je vodilo do ponovne vzpostavitve neodvisnosti, končano. V tem smislu je bila ustanovljena pravna kontinuiteta med republiko iz let 1918-1940 in sedanjo državo.

Zakonodajna oblast:

Parlament (Saeima) šteje 100 sedežev in je enak kot tisti, ki je bil v veljavi pred drugo svetovno vojno. Volilno pravico imajo le latvijski državljani in tisti s stalnim prebivališčem v Latviji pred 27. junijem 1940. Poslanci so izvoljeni za štiriletni mandat.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile 6. oktobra 2018, zadnje predsedniške volitve pa 29. maja 2019. Naslednje parlamentarne volitve bodo konec leta 2022, predsedniške pa leta 2023.

Vodstvo države:

Predsednik države je izvoljen za 4 letni mandat. Zadnje predsedniške volitve so bile 29. maja 2019, kjer je zmagal Egils Levits, nekdanji sodnik na sodišču EU. Prisegel je 8. julija 2019. 

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah 6.10.2018 je zmagala proruska socialdemokratska stranka Harmonija, ki si je pridobila 23 sedežev v 100 članskem parlamentu. Stranki KPV in Nova konservativna stranka sta dobili vsaka po 16 sedežev, stranki Nacionalna zveza in Za razvoj/Za! sta dobili po 13 sedežev, Zeleni in Združenje kmetov po 11 sedežev ter Nova enotnost 8 sedežev.

Predsednik vlade: Krisjanis Karins ( od 23.1.2019).

Latvija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v  WTO (World Trade Organization), CE (Council of Europe), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development). Latvija se je lani začela pogajati za vstop v OECD.


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Prednostne naloge vlade so:

  • teritorialna reforma
  • krepitev nacionalnega gospodarstva
  • nadaljevanje reform na področju izobraževanja in zdravstva
  • vladavina prava
  • nacionalna varnost in
  • demografija.

Nova vlada se je odločila nadaljevati predvidljivo davčno politiko in zvišati minimalno plačo. Glavni cilj nacionalnega obrambnega sistema je zagotoviti varnost in zaščito pred običajnimi in nekonvencionalnimi grožnjami. Poudarjena je tudi potreba po izboljšanju kibernetske varnosti v državi.
Na področju izobraževanja in znanosti so prednostne naloge dostop do kakovostnega in konkurenčnega izobraževanja, povečanje financiranja za raziskave in razvoj ter izboljšanje vseživljenjskega izobraževanja.
Na področju zdravstva si vlada prizadeva za vzpostavitev univerzalnega sistema zdravstvenega varstva, ki se financira iz različnih virov in je dostopen vsem prebivalcem Latvije.
Gospodarske prednostne naloge vlade vključujejo povečanje izvoza, produktivnosti, razpoložljivosti delovne sile in števila izvoznih podjetij.

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge