Latvija

Predstavitev gospodarstva Latvije

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Politični sistem:

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Latvijas Republika / Republika Latvija

LV / LVA

Riga

64.589

1,9

Parlamentarna demokracija

Latvijski

Luteranci 36,1 %, kristjani 21,1 %, pravoslavni 19,1 %, ostali 0,2 %, neopredeljeni 23,5 %

15.403 EUR (2020)

Evro (EUR)

GMT + 2 (1 uro pred Slovenijo)

+371



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Riga 640.000
Daugavpils 86.000
Liepaja 71.000
Jelgava 57.000
Jurmala 49.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

21. avgusta 1991, po spodletelem državnem udaru v Moskvi, je latvijska vlada razglasila, da je prehodno obdobje, ki je vodilo do ponovne vzpostavitve neodvisnosti, končano. V tem smislu je bila ustanovljena pravna kontinuiteta med republiko iz let 1918-1940 in sedanjo državo.

Zakonodajna oblast:

Parlament (Saeima) šteje 100 sedežev in je enak kot tisti, ki je bil v veljavi pred drugo svetovno vojno. Volilno pravico imajo le latvijski državljani in tisti s stalnim prebivališčem v Latviji pred 27. junijem 1940. Poslanci so izvoljeni za štiriletni mandat.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile 6. oktobra 2018, zadnje predsedniške volitve pa 29. maja 2019. Naslednje parlamentarne volitve bodo konec leta 2022, predsedniške pa leta 2023.

Vodstvo države:

Predsednik države je izvoljen za 4 letni mandat. Zadnje predsedniške volitve so bile 29. maja 2019, kjer je zmagal Egils Levits, nekdanji sodnik na sodišču EU. Prisegel je 8. julija 2019. 

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah 6.10.2018 je zmagala proruska socialdemokratska stranka Harmonija, ki si je pridobila 23 sedežev v 100 članskem parlamentu. Stranki KPV in Nova konservativna stranka sta dobili vsaka po 16 sedežev, stranki Nacionalna zveza in Za razvoj/Za! sta dobili po 13 sedežev, Zeleni in Združenje kmetov po 11 sedežev ter Nova enotnost 8 sedežev.

Predsednik vlade: Krisjanis Karins ( od 23.1.2019).

Latvija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v  WTO (World Trade Organization), CE (Council of Europe), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development). Latvija se je lani začela pogajati za vstop v OECD.


Vir: EIU; Factiva, februar 2021.

 

Gospodarska politika vlade

Kratkoročna politika vlade je usmerjena v zajezitev širjenja okužb s korona virusom in blažitev posledic, ki jih ima pandemija na gospodarstvo.

Vlada je februarja 2021 potrdila nacionalne smernice industrijske politike za obdobje 2021–2027, ki jih je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo. Smernice zajemajo vse nacionalne gospodarske sektorje in navajajo cilje in usmeritve gospodarske rasti v prihodnjih sedmih letih. Cilj je povečati obseg izvoza na 22 mlrd EUR leta 2023 in na 27 mlrd EUR leta 2027. Za dosego tega ambicioznega cilja mora Latvija povečati naložbe v razvoj novih izdelkov, ciljno podpirati kulturo inovacij kot proces ustvarjanja ter sprejeti ukrepe za uvedbo digitalne preobrazbe. Za izvajanje smernic in doseganje teh ciljev bodo uporabili državne proračunske vire, strukturne sklade EU, Sklad za oživitev in odpornost EU ter druge tuje finančne instrumente.


 
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge