Latvija

Predstavitev gospodarstva Latvije

Predstavitev države

 
Uradni naziv Latvijas Republika / Republika Latvija
Mednarodna oznaka LV/LVA 
Glavno mesto Riga
Velikost (km2) 64.589
Prebivalci (mio) 1,9
Uradni jezik Latvijski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Luteranci (36,2 %), rimo-katoliki (19,5 %), pravoslavci (19,1 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas
Klicna številka +371
 



 

Prebivalstvo 


Latvija ima 1,9 milijona prebivalcev.

 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Riga 615.000
Daugavpils 81.000
Liepaja 68.000
Jelgava 55.000
Jurmala 50.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

21. avgusta 1991, po spodletelem državnem udaru v Moskvi, je latvijska vlada razglasila, da je prehodno obdobje, ki je vodilo do ponovne vzpostavitve neodvisnosti, končano. V tem smislu je bila ustanovljena pravna kontinuiteta med republiko iz let 1918-1940 in sedanjo državo.

Zakonodajna oblast:

Parlament (Saeima) šteje 100 sedežev in je enak kot tisti, ki je bil v veljavi pred drugo svetovno vojno. Volilno pravico imajo le latvijski državljani in tisti s stalnim prebivališčem v Latviji pred 27. junijem 1940. Poslanci so izvoljeni za štiriletni mandat.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile 1. oktobra 2022, zadnje predsedniške volitve pa 29. maja 2019. Naslednje parlamentarne volitve bodo konec leta 2026, predsedniške pa leta 2023.

Vodstvo države:

Predsednik države je izvoljen za 4 letni mandat. Zadnje predsedniške volitve so bile 29. maja 2019, kjer je zmagal Egils Levits, nekdanji sodnik na sodišču EU. Prisegel je 8. julija 2019. 

Izvršilna oblast:

Zadnje parlamentarne volitve so potekale 1. oktobra 2022. Zmagala je stranka Nova enotnost premierja Krišjanisa Karinša, ki je zbrala 19 % glasov. Sledita ji Zveza zelenih in kmetov z 12,4 % in Združena lista z 11 %.

Predsednik vlade: Krisjanis Karins ( od 23.1.2019).

Latvija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v  WTO (World Trade Organization), CE (Council of Europe), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development). Latvija se je lani začela pogajati za vstop v OECD.


Vir: EIU; Factiva, oktober 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 31 31 31
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 36,5 34,0 32,9 29,5 30,6
 BDP per capita (v EUR): 19.338 18.019 17.402 15.459 15.957
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 62,9 59,6 55,6 52,9 55,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 33.342 31.563 29.346 27.714 28.779
 Rast BDP (v %): 2,4 1,0 4,7 -3,8 2,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 8,1 8,1 7,6 8,1 6,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,9 10,0 3,2 0,1 2,7
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -21,1 -20,2 -19,3 -14,8 -15,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 17,2 16,8 16,2 13,3 12,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,5 -1,0 6,2 -2,2 2,1
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,8 -2,0 13,5 -2,5 3,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 4,5 0,9 0,8
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 35,4+ 43,4 40,0 32,3
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 14,5+ 19,6 17,8 20,2
Stopnja tveganja države (op): / 33 27 28 33
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / / / 19 19



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Povprečna bruto mesečna plača je v Latviji v Q3 2021 znašala 1.280 EUR.  

Minimalna bruto mesečna plača v Latviji je v Q1 2022 ostala nespremenjena glede na leto 2021 in je znašala 500 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 8,4 5,2 3,3 3,0
Rast javne potrošnje 3,5 3,0 2,1 3,2
Rast investicij 6,0 3,3 2,3 5,3


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Latvija je v letu 2021 izvozila za 16,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 19,3 mlrd EUR. 
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,1 mlrd EUR. 
  • V letu 2021 je Latvija največ izvažala les, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin ter železo in jeklo.
  • Največ so v letu 2021 izvozili v Litvo (17,9 % od celotnega izvoza), sledijo Estonija, Združeno kraljestvo, Nemčija in Rusija.
  • Latvija je v letu 2021 največ uvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin, vozila ter železo in jeklo.
  • Največ so v letu 2021 uvozili iz Litve (17,2 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Poljska, Rusija in Estonija.

 

Latvija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Električna in elektronska oprema 10,7 Les in lesni izdelki 19,2
Stroji, jedrski reaktorji 9,5 Električna in elektronska oprema 10,3
Mineralna goriva, olja 9,3 Stroji, jedrski reaktorji 5,9
Vozila 6,9 Mineralna goriva, olja 5,7
Železo in jeklo 4,8 Železo in jeklo 4,7
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Litva 17,2 Litva 17,9
Nemčija 10,5 Estonija 10,7
Poljska 9,6 Združeno kraljestvo 7,6
Rusija 9,1 Nemčija 7,3
Estonija 8,8 Rusija 7,3
Slovenija (32. mesto) 0,3 Slovenija (50. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2022.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Latviji so v letu 2020 znašale 18,0 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 10,8 %.
  • Celotne izhodne TNI Latvije so v letu 2020 znašale 2,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 14,4 %. 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Latviji 2020 - 2021 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2022. 

 

Poglejte si tudi: