Latvija

Predstavitev gospodarstva Latvije

Predstavitev države

 
Uradni naziv Latvijas Republika / Republika Latvija
Mednarodna oznaka LV/LVA 
Glavno mesto Riga
Velikost (km2) 64.589
Prebivalci (mio) 1,9
Uradni jezik Latvijski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Luteranci (36,2 %), rimo-katoliki (19,5 %), pravoslavci (19,1 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas
Klicna številka +371
 



 

Prebivalstvo 


Latvija ima 1,9 milijona prebivalcev.

 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Riga 615.000
Daugavpils 81.000
Liepaja 68.000
Jelgava 55.000
Jurmala 50.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

21. avgusta 1991, po spodletelem državnem udaru v Moskvi, je latvijska vlada razglasila, da je prehodno obdobje, ki je vodilo do ponovne vzpostavitve neodvisnosti, končano. V tem smislu je bila ustanovljena pravna kontinuiteta med republiko iz let 1918-1940 in sedanjo državo.

Zakonodajna oblast:

Parlament (Saeima) šteje 100 sedežev in je enak kot tisti, ki je bil v veljavi pred drugo svetovno vojno. Volilno pravico imajo le latvijski državljani in tisti s stalnim prebivališčem v Latviji pred 27. junijem 1940. Poslanci so izvoljeni za štiriletni mandat.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile 1. oktobra 2022, zadnje predsedniške volitve pa maja 2023. Naslednje parlamentarne volitve bodo konec leta 2026, predsedniške pa leta 2027.

Vodstvo države:

Predsednik države je izvoljen za 4 letni mandat. Na zadnjih predsedniških volitvah , ki so bile maja 2023, je v 3. krogu zmagal  Edgars Rinkevics.  

Izvršilna oblast:

Zadnje parlamentarne volitve so potekale 1. oktobra 2022. Zmagala je stranka Nova enotnost premierja Krišjanisa Karinša. Ta je 17. 8.2023 odstopil, s čimer je razpadla tudi koalicija. Latvijski predsednik Edgars Rinkevics je prosil sedanjo ministrico za socialno skrbstvo Eviko Silino, naj nadaljuje z oblikovanjem nove vlade.

Predsednik vlade: Krisjanis Karins (v odstopu od 17.8.2023); Evika Silina (kandidatka za predsednico vlade)

Latvija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v  WTO (World Trade Organization), CE (Council of Europe), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development). Latvija se je lani začela pogajati za vstop v OECD.


Vir: EIU; Factiva, avgust 2023.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.


Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020

  2024* 2023* 2022 2021 2020
 Število prebivalcev (v mio): 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 31++ 31 31
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 47,7 45,0 40,1 33,6 30,3
 BDP per capita (v EUR): 25.335 23.871 21.223 17.753 15.898
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 75,8 72,1 69,2 56,4 53,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 40.303 38.230 36.604 29.807 28.223
 Rast BDP (v %): 2,9 0,4 2,0 4,1 -2,2
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,8 7,0 6,9 7,6 8,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,5 9,7 17,2 3,2 0,1
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -23,0 -22,6 -21,3 -19,1 -15,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 19,8 19,6 15,8 16,6 13,8
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,1 -0,3 9,1 5,9 -0,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,0 -0,5 11,6 15,3 -0,3
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 1,4 2,8 0,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 42,5+ 71,2 43,4 40,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 13,4+ 31,3 19,6 17,8
Stopnja tveganja države (op): / 31 33 27 28
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / / / / 19



Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.                                                                                                     
(*)   EIU napoved                                                                                                  
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                          
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).                                                                                                      
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.                                                                                                     
(/)  Podatek ni na voljo.                  
                                                                                    
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.


Delo v Latviji


Ker je Latvija članica EU, državljani iz ostalih EU držav ne potrebujejo posebnih dovoljenj za delo v tej baltski državi. Zaposlovanje tujcev iz tretjih držav se ne razlikuje veliko od drugih evropskih držav. To pomeni, da morajo vnaprej poiskati delodajalca, ter pridobiti delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje.

Prebivalstvo države se v zadnjih 20 letih vztrajno zmanjšuje, saj se mladi Latvijci selijo v razvitejše evropske države. Vlada je zato zainteresirana za privabljanje delovne sile iz tujine, da bi povečala gospodarski potencial.

Največ povpraševanja je v Latviji po mednarodnih voznikih tovornjakov, po inženirjih, gradbenih delavcih in IT-strokovnjakih. Največ možnosti za zaposlitev nudijo lesna industrija, farmacija in zdravstvo.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Po podatkih Centralnega statističnega urada Latvije, je povprečna bruto mesečna plača v Q3 2022 znašala 1.384 EUR na mesec, povprečna neto plača pa 1.013 EUR.
 
Minimalna plača v Latviji od 1. januarja 2023 znaša 620 EUR.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2022 2023* 2024* 2025*
Rast zasebne potrošnje 2,8 0,7 1,9 3,0
Rast javne potrošnje 2,0 1,6 0,5 3,0
Rast investicij 0,9 3,3 3,4 4,5


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Latvija je v letu 2022 izvozila za 18,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 22,7 mlrd EUR. 
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,8 mlrd EUR. 
  • V letu 2022 je Latvija največ izvažala les, nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo ter žita.
  • Največ so v letu 2022 izvozili v Litvo (18,3 % od celotnega izvoza), sledijo Estonija, Nemčija, Rusija in Švedska.
  • Latvija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila ter plastiko.
  • Največ so v letu 2022 uvozili iz Litve (24,3 % od celotnega uvoza), sledijo Estonija, Nemčija, Poljska in Rusija.

 

Latvija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2022 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2022 % od celote
Mineralna goriva, olja 20,5 Les in lesni izdelki 17,2
Električna in elektronska oprema 9,4 Mineralna goriva, olja 12,5
Stroji, jedrski reaktorji 7,8 Električna in elektronska oprema 9,0
Vozila 6,7 Stroji, jedrski reaktorji 5,2
Plastika in plastični izdelki 3,7 Žita 4,6

 

Vodilni uvozni trgi 2022 % od celote Vodilni izvozni trgi 2022 % od celote
Litva 24,3 Litva 18,3
Estonija 10,1 Estonija 11,9
Nemčija 9,5 Nemčija 6,7
Poljska 9,4 Rusija 5,6
Rusija 6,9 Švedska 5,6
Slovenija (31. mesto) 0,3 Slovenija (54. mesto) 0,1



Vir: Factiva; ITC, junij 2023.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Latviji so v letu 2021 znašale 20,1 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 8,6 %.
  • Celotne izhodne TNI Latvije so v letu 2021 znašale 5,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 41,0 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Latviji 2021 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 

Največji vlagatelji v Latvijo

 
Države vlagateljice mio EUR
Švedska 2.969
Estonija 2.442
Rusija 1.612
Litva 1.350
Ciper 1.347
Nemčija 1.265
Nizozemska 1.079
Luksemburg 713
Danska 674
Finska 518
 
Podjetje Država
Ica Handlarnas Förbund Švedska
Swedbank Ab Švedska
Skandinaviska Enskilda Banken Ab Švedska
Royal & Sun Alliance Insurance Plc Združeno kraljestvo
A.S. Watson Group (Europe) Investments Limited Britanski deviški otoki
Alimentation Couche-Tard Inc Kanada
Tieto Oyj Finska
East Metal Trade A/S Danska


 
Vir: Factiva; ITC, september 2023. 

 

Poglejte si tudi: