Latvija 
Predstavitev gospodarstva Latvije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Latvijas Republika / Republika Latvija |
| Mednarodna oznaka | LV/LVA |
| Glavno mesto | Riga |
| Velikost (km2) | 64.589 |
| Prebivalci (mio) | 1,9 |
| Uradni jezik | Latvijski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Luteranci (36,2 %), rimo-katoliki (19,5 %), pravoslavci (19,1 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
| Klicna številka | +371 |
Prebivalstvo
Latvija ima 1,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Riga | 615.000 |
| Daugavpils | 81.000 |
| Liepaja | 68.000 |
| Jelgava | 55.000 |
| Jurmala | 50.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
21. avgusta 1991, po spodletelem državnem udaru v Moskvi, je latvijska vlada razglasila, da je prehodno obdobje, ki je vodilo do ponovne vzpostavitve neodvisnosti, končano. V tem smislu je bila ustanovljena pravna kontinuiteta med republiko iz let 1918-1940 in sedanjo državo. |
|
Zakonodajna oblast: |
Parlament (Saeima) šteje 100 sedežev in je enak kot tisti, ki je bil v veljavi pred drugo svetovno vojno. Volilno pravico imajo le latvijski državljani in tisti s stalnim prebivališčem v Latviji pred 27. junijem 1940. Poslanci so izvoljeni za štiriletni mandat. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 1. oktobra 2022, zadnje predsedniške volitve pa 29. maja 2019. Naslednje parlamentarne volitve bodo konec leta 2026, predsedniške pa leta 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik države je izvoljen za 4 letni mandat. Zadnje predsedniške volitve so bile 29. maja 2019, kjer je zmagal Egils Levits, nekdanji sodnik na sodišču EU. Prisegel je 8. julija 2019. |
|
Izvršilna oblast: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 1. oktobra 2022. Zmagala je stranka Nova enotnost premierja Krišjanisa Karinša, ki je zbrala 19 % glasov. Sledita ji Zveza zelenih in kmetov z 12,4 % in Združena lista z 11 %. |
Latvija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO (World Trade Organization), CE (Council of Europe), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development). Latvija se je lani začela pogajati za vstop v OECD.
Vir: EIU; Factiva, oktober 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,9 | 1,9 | 1,9 | 1,9 | 1,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 31 | 31 | 31 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 36,5 | 34,0 | 32,9 | 29,5 | 30,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 19.338 | 18.019 | 17.402 | 15.459 | 15.957 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 62,9 | 59,6 | 55,6 | 52,9 | 55,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 33.342 | 31.563 | 29.346 | 27.714 | 28.779 |
| Rast BDP (v %): | 2,4 | 1,0 | 4,7 | -3,8 | 2,5 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 8,1 | 8,1 | 7,6 | 8,1 | 6,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,9 | 10,0 | 3,2 | 0,1 | 2,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -21,1 | -20,2 | -19,3 | -14,8 | -15,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 17,2 | 16,8 | 16,2 | 13,3 | 12,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,5 | -1,0 | 6,2 | -2,2 | 2,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,8 | -2,0 | 13,5 | -2,5 | 3,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 4,5 | 0,9 | 0,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 35,4+ | 43,4 | 40,0 | 32,3 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 14,5+ | 19,6 | 17,8 | 20,2 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 33 | 27 | 28 | 33 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 19 | 19 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna bruto mesečna plača je v Latviji v Q3 2021 znašala 1.280 EUR.
Minimalna bruto mesečna plača v Latviji je v Q1 2022 ostala nespremenjena glede na leto 2021 in je znašala 500 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 8,4 | 5,2 | 3,3 | 3,0 |
| Rast javne potrošnje | 3,5 | 3,0 | 2,1 | 3,2 |
| Rast investicij | 6,0 | 3,3 | 2,3 | 5,3 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Latvija je v letu 2021 izvozila za 16,2 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 19,3 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,1 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Latvija največ izvažala les, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Litvo (17,9 % od celotnega izvoza), sledijo Estonija, Združeno kraljestvo, Nemčija in Rusija.
- Latvija je v letu 2021 največ uvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, nafto in plin, vozila ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Litve (17,2 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Poljska, Rusija in Estonija.
Latvija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 10,7 | Les in lesni izdelki | 19,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,5 | Električna in elektronska oprema | 10,3 |
| Mineralna goriva, olja | 9,3 | Stroji, jedrski reaktorji | 5,9 |
| Vozila | 6,9 | Mineralna goriva, olja | 5,7 |
| Železo in jeklo | 4,8 | Železo in jeklo | 4,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Litva | 17,2 | Litva | 17,9 |
| Nemčija | 10,5 | Estonija | 10,7 |
| Poljska | 9,6 | Združeno kraljestvo | 7,6 |
| Rusija | 9,1 | Nemčija | 7,3 |
| Estonija | 8,8 | Rusija | 7,3 |
| Slovenija (32. mesto) | 0,3 | Slovenija (50. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Latviji so v letu 2020 znašale 18,0 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 10,8 %.
- Celotne izhodne TNI Latvije so v letu 2020 znašale 2,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 14,4 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Latviji 2020 - 2021 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
