Latvija

Predstavitev gospodarstva Latvije

Predstavitev države

Uradni naziv	Latvijas Republika / Republika Latvija
Mednarodna oznaka	LV/LVA
Glavno mesto	Riga
Velikost (km2)	64.589
Prebivalci (mio)	1,9
Uradni jezik	Latvijski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera	Luteranci (36,2 %), rimo-katoliki (19,5 %), pravoslavci (19,1 %)
Denarna enota	Evro (EUR)
Čas	GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas
Klicna številka	+371

 

Prebivalstvo 

Latvija ima 1,9 milijona prebivalcev.

 

Večja mesta

Večja mesta	Število prebivalcev
Riga	605.273
Daugavpils	77.799
Liepaja	66.680
Jurmala	52.154

 

Politična ureditev

Politični sistem:	Parlamentarna republika
Pravni sistem:	21. avgusta 1991, po spodletelem državnem udaru v Moskvi, je latvijska vlada razglasila, da je prehodno obdobje, ki je vodilo do ponovne vzpostavitve neodvisnosti, končano. V tem smislu je bila ustanovljena pravna kontinuiteta med republiko iz let 1918-1940 in sedanjo državo.
Zakonodajna oblast:	Parlament (Saeima) šteje 100 sedežev in je enak kot tisti, ki je bil v veljavi pred drugo svetovno vojno. Volilno pravico imajo le latvijski državljani in tisti s stalnim prebivališčem v Latviji pred 27. junijem 1940. Poslanci so izvoljeni za štiriletni mandat.
Volitve:	Zadnje parlamentarne volitve so bile 1. oktobra 2022, zadnje predsedniške volitve pa maja 2023. Naslednje parlamentarne volitve bodo konec leta 2026, predsedniške pa leta 2027.
Vodstvo države:	Predsednik države je izvoljen za 4 letni mandat. Predsednik države: Edgars Rinkevics (od 8.7.2023)
Izvršilna oblast:	Zadnje parlamentarne volitve so potekale 1. oktobra 2022. Zmagala je stranka Nova enotnost premierja Krišjanisa Karinša. Ta je 17. 8.2023 odstopil, s čimer je razpadla tudi koalicija. Latvijski predsednik Edgars Rinkevics je prosil tedanjo ministrico za socialno skrbstvo Eviko Silino, naj nadaljuje z oblikovanjem nove vlade. Predsednica vlade: Evika Silina (od 15.9.2023)

Latvija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v  WTO (World Trade Organization), CE (Council of Europe), EBRD (European Bank for Reconstruction and Development). Latvija se je lani začela pogajati za vstop v OECD.

Vir: EIU; Factiva, januar 2025.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

(*) EIU/IMF napoved.

 

Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022

	2026*	2025*	2024	2023	2022
Število prebivalcev (v mio):	1,9	1,9	1,9	1,9	1,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²):	/	/	/	/	31
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah):	47,0	44,5	42,1	40,4	38,4
BDP per capita (v EUR):	25.132	23.726	22.379	21.433	20.481
BDP (PPP, v mlrd EUR):	82,2	78,7	75,6	73,0	72,6
BDP per capita (PPP, v EUR):	43.915	41.987	40.213	38.785	38.702
Rast BDP (v %):	2,5	2,3	1,2	-0,3	3,0
Stopnja nezaposlenosti (v %):	6,4	6,5	6,7	6,5	6,9
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %):	2,2	2,2	1,4	9,1	17,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR):	-25,0	-24,2	-23,5	-22,1	-24,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ):	20,9	20,2	19,8	18,3	20,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %):	2,6	2,6	2,6	-5,9	10,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %):	2,5	2,5	3,0	-2,8	11,1
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR):	/	/	/	1,1	1,3
Slovenski izvoz (v mio EUR):	/	13,5+	91,7	83,6	71,2
Slovenski uvoz (v mio EUR):	/	5,9+	31,8	26,3	31,3
Stopnja tveganja države (op):	/	/	29	32	33
Razred tveganja (op):	/	/	B	B	B
Enostavnost poslovanja**:	/	/	/	/	/

Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. 
(*) EIU napoved                                                                                                  
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                          
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2025 (posodobljeno april 2025).  
(/)  Podatek ni na voljo.                  
                                                                                    
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.

 

• Ekonomski kazalniki za obdobje 2027-2020

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2025.
 

Socialni in okoljski kazalniki Latvije

 
Če vas zanima stanje Latvije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
 

Delo v Latviji

Ker je Latvija članica EU, državljani iz ostalih EU držav ne potrebujejo posebnih dovoljenj za delo v tej baltski državi. Zaposlovanje tujcev iz tretjih držav se ne razlikuje veliko od drugih evropskih držav. To pomeni, da morajo vnaprej poiskati delodajalca, ter pridobiti delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje.

Za kratkoročno delo do 90 dni je potrebna kratkoročna delovna viza, medtem ko za daljše obdobje velja dolgoročna delovna viza. Za visoko kvalificirane delavce je na voljo posebna delovna viza, ki omogoča bivanje do pet let.

Prebivalstvo države se v zadnjih 20 letih vztrajno zmanjšuje, saj se mladi Latvijci selijo v razvitejše evropske države. Vlada je zato zainteresirana za privabljanje delovne sile iz tujine, da bi povečala gospodarski potencial.

Največ povpraševanja je v Latviji po mednarodnih voznikih tovornjakov, po inženirjih, gradbenih delavcih in IT-strokovnjakih. Največ možnosti za zaposlitev nudijo lesna industrija, farmacija in zdravstvo.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

 
Minimalna bruto mesečna plača v Latviji se je januarja 2025 povečala na 750 EUR iz 700 EUR v letu 2024.

Po podatkih Centralnega statističnega urada Latvije je povprečna neto mesečna plača v Q3 2024 znašala 1.231 EUR, kar je 9,4 % več v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2023. Povprečna bruto mesečna plača pa je znašala 1.703 EUR.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

	2024	2025*	2026*	2027*
Rast zasebne potrošnje	2,4	2,3	2,5	2,5
Rast javne potrošnje	2,3	2,2	2,2	2,2
Rast investicij	3,1	3,1	2,8	2,8

(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2025.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

 

• Latvija je v letu 2023 izvozila za 20,3 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 23,3 mlrd EUR.
• Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,1 mlrd EUR.
• V letu 2023 je Latvija največ izvažala les, električno in elektronsko opremo, nafto in plin, strojno opremo ter pijače.
• Največ so v letu 2023 izvozili v Litvo (16,7 % od celotnega izvoza), sledijo Estonija, Rusija, Nemčija in Švedska.
• Latvija je v letu 2023 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila ter pijače.
• Največ so v letu 2023 uvozili iz Litve (20,1 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Poljska, Estonija in Italija.

 

Latvija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)

(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

 

Glavne uvozne blagovne skupine 2023	% od celote	Glavne izvozne blagovne skupine 2023	% od celote
Mineralna goriva, olja	10,5	Les in lesni izdelki	13,9
Električna in elektronska oprema	10,1	Električna in elektronska oprema	10,1
Stroji, jedrski reaktorji	9,1	Mineralna goriva, olja	7,0
Vozila	8,7	Stroji, jedrski reaktorji	6,3
Pijače, alkoholne tekočine in kis	4,8	Pijače, alkoholne tekočine in kis	5,9

 

Vodilni uvozni trgi 2023	% od celote	Vodilni izvozni trgi 2023	% od celote
Litva	20,1	Litva	16,7
Nemčija	11,2	Estonija	10,6
Poljska	10,0	Rusija	10,2
Estonija	8,4	Nemčija	6,4
Italija	4,5	Švedska	5,4
Slovenija (32. mesto)	0,4	Slovenija (68. mesto)	0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2024.