Latvija

Gospodarske panoge Latvije

Priložnosti na trgu:

 
Na latvijskem trgu obstajajo dobre možnosti za razširitev mednarodne trgovine v različnih sektorjih, vključno z energetiko, IKT, gozdarstvom, kmetijstvom, lesno industrijo in transportnim sektorjem.
 
Gozdarstvo in lesna industrija: Latvija ima eno najvišjih stopenj naložb v lesno industrijo ter zelo konkurenčno delovno silo. Najvišja stopnja naložb je v leseno gradnjo. Rastoči stanovanjski trg ustvarja nove priložnosti za les in lesne izdelke (plošče iz mehkega lesa in trdega lesa, itd.) Latvijska lesna industrija potrebuje tudi opremo za žage, stroje za obdelavo lesa in pohištva ter tehnologijo za proizvodnjo.
 
Transport in logistika: Latvijska vlada je prednostno opredelila razvoj učinkovitega, varnega, večmodalnega in konkurenčnega prometnega sistema, katerega cilj je trajnostni razvoj latvijskega prometnega sistema in popolna integracija latvijske infrastrukture v vseevropski, večmodalni prometni sistem. Latvija sodeluje pri projektu Rail Baltica, 5 mlrd EUR vrednem infrastrukturnem razvojnem projektu, ki bo povezal Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko, kasneje potencialno tudi Finsko. Projekt bo ustvaril številne priložnosti za javna naročila, zlasti na področju načrtovanja infrastrukture, gradbenih storitev in železniške opreme. Drug projekt, ki lahko ustvari priložnosti za izvoznike, je načrt elektrifikacije sedanje latvijske železniške infrastrukture. Trenutni načrt je elektrificirati 840 km železniških prog z ocenjeno naložbo v višini 1,3 mlrd EUR. Projekt se bo izvajal v treh fazah in bo končan predvidoma leta 2030. Latvija ima potencial za rast tudi v cestnem tovornem prometu z vlaganjem v izboljšave infrastrukture. Priložnosti obstajajo tudi pri gradnji in razvoju industrijskih, logističnih in distribucijskih centrov.

Zdravstvo in farmacija: Tako farmacevtski trg kot trg medicinske opreme v Latviji stalno rasteta. Država ima pomemben vpliv na sektor zdravstvenih storitev v Latviji. Vse primarne bolnišnice in rehabilitacijski centri so v državni lasti in prejemajo centralizirano financiranje iz državnega proračuna. Zato velik del nabave zdravil in farmacevtskih izdelkov poteka prek javnih razpisov. Vendar je maloprodajni in veleprodajni trg medicinskih izdelkov prepuščen zasebnim podjetjem. Na trgu so priložnosti za inovativna in generična zdravila ter medicinsko opremo, še zlasti za srčne spodbujevalnike in zobozdravstveno opremo.
 


Gospodarstvo

Latvija ima majhno, odprto gospodarstvo, ki z izvozom ustvari več kot polovico BDP. Korupcija ovira vstop neposrednih tujih naložb, nizka stopnja rodnosti v Latviji in zmanjševanje prebivalstva pa sta glavna izziva za njeno dolgoročno gospodarsko vitalnost.
Latvija je postala članica EU 2004 in evro območja leta 2014. Država je dobro izkoristila možnosti evropskega financiranja.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor prispeva 4 % BDP in zaposluje 6,7 % aktivnega prebivalstva. V sektorju prevladujejo živinoreja, mlekarstvo, pridelava žit (ječmen, pšenica, rž, oves), sladkorne pese, krompirja in zelenjave.
Poleg lesa, ki se večinoma izvaža, Latvija nima skoraj nobenih naravnih virov. Država mora uvoziti vse svoje energente, predvsem iz Rusije. Ribolov in gozdarstvo sta prav tako pomembna segmenta kmetijskega sektorja. Skoraj 30 % latvijskega ozemlja je namenjeno za kmetijska zemljišča. Od začetka 90 let se je struktura upravljanja zemljišč bistveno spremenila. Ukinili so kolektivne kmetije v korist gospodinjstev in zasebnih kmetij, ki so sedaj v večini. Kljub temu je konkurenčnost kmetijstva v Latviji še vedno nizka v primerjavi z drugimi državami EU.

Latvijsko gospodarstvo temelji na storitvenem sektorju, ki prispeva 73 % BDP in zaposluje 70,3 % aktivnega prebivalstva. Latvija je zaradi privlačne fiskalne ureditve razvila velik sektor finančnih storitev. Kljub temu se je stopnja davka od dobička pravnih oseb, ki je bila ena najnižjih v EU, do leta 2018 dvignila na 20 %. Logistične storitve in IKT sta prav tako pomembna segmenta za gospodarstvo države.


Vir: EIU; Factiva, junij 2020.
 

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor prispeva 23 % BDP in zaposluje 23 % delovne sile. Segmenti gradbeništva, metalurgije, industrijske predelave živil in strojništva, so v razcvetu. Latvija je znana kot pomemben proizvajalec železniške opreme, radio aparatov, hladilnikov, zdravil, lesa in stranskih proizvodov iz jekla.

V letu 2019 je industrijska proizvodnja zrasla za 1,6 %. V letu 2020 naj bi industrijska proizvodnja upadla za -7 %, potem pa bo po napovedih v letih 2021 in 2022 ponovno zrasla in sicer za 5,5 %. oziroma 3 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na latvijskem trgu:

 

Pohištvena industrija

Pohištvena industrija je v Latviji zelo pomembna, tako z vidika izvoza kot zaposlitev. V industriji deluje več kot 700 proizvajalcev pohištva, večinoma so to mala in srednje velika podjetja. V zadnjih nekaj letih se je delež izdelkov z višjo dodano vrednostjo hitro povečeval, prav tako pa se povečuje tudi raznovrstnost izdelkov, ki vključujejo pohištvo in pohištvene elemente, mizarske in tesarske izdelke, montažne lesene konstrukcije, vrtno pohištvo, ograje in druge izdelke z visokim povpraševanjem na trgu. Številne latvijske družbe so uspešne na področju oblikovanja pohištva in prodora na zahtevne mednarodne trge z originalno zasnovo pohištva, kot so ukrivljeni in lepljeni stoli, ter visoko kakovostno pohištvo za spalnice.

V letu 2019 se je izvoz latvijske pohištvene industrije medletno zmanjšal za -3,3 % in je dosegel vrednost 167,9 mio EUR. Največ pohištva so izvozili na Dansko in sicer v vrednosti 38,05 EUR, kar je za 2,3 % manj kot leto prej in je predstavljalo 22,7 % celotnega izvoza pohištva. Izvoz pohištva v Nemčijo se je v tem obdobju znižal za -15,4 % na 19,3 mio EUR, izvoz na Švedsko pa se je znižal za -8,1 % na 16,12 mio EUR. Uvoz pohištva v Latvijo se je v letu 2019 medletno povečal za 9,8 % na 85,37 mio EUR.

V prvih petih mesecih leta 2020 se je latvijski izvoz pohištva medletno zmanjšal za -6,5 % in dosegel vrednost 66,15 mio EUR. Tudi v obdobju januar-maj 2020 so največ pohištva izvozili na Dansko in sicer za 18,54 mio EUR, kar predstavlja 28 % celotnega izvoza pohištva v tem obdobju. Izvoz pohištva v Nemčijo se je v prvih petih mesecih 2020 zmanjšal za -15 % in dosegel 7,03 mio EUR, izvoz na Švedsko pa se je v tem obdobju znižal za -20,6 % in dosegel 5,68 mio EUR. V obdobju januar-maj 2020 se je znižal tudi uvoz pohištva v Latvijo, ki je bil medletno manjši za -10,4 % in je znašal 31,04 mio EUR.

 

Največja podjetja na področju pohištvene industrije v Latviji (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Saga Sia 74,91
Do It Sia 58,78
Avoti Swf Sia 47,36
Henkel Latvia Sia 43,32
Kvist Sia 34,25
Dailrade Koks Sia 21,75
Freetech Sia 19,79


Največje trgovine s pohištvom v Latviji (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Cenuklubs.Lv Sia 33,11
Jysk Linnenn Furniture Sia 25,55
Alb Sia 18,06
Pata Timber Sia 10,92
Meriar 9,31
Lasd Lv Sia 7,06
Arkolat Sia 6,43


Vir: Factiva, oktober 2020.

 

Farmacevtska industrija

Vrednost latvijskega farmacevtskega trga je majhna v primerjavi z drugimi trgi Srednje in Vzhodne Evrope (CEE). V zadnjih letih je bilo za trg značilno povišanje povprečne cene zdravil, kar je povzročilo znatno rast trga. Prehod na zdravila z višjo vrednostjo, transparentne regulativne politike in poslovno prijazno okolje, povečujejo privlačnost trga.

Prodaja zdravil je v Latviji v letu 2019 dosegla 565 mio EUR. Prodaja zdravil na recept se je v letu 2019 povečala za 6,2 % na 467 mio EUR. Prodaja generičnih zdravil se je povečala za 6,8 % na 254 mio EUR, prodaja patentiranih zdravil pa za 5,3 % na 213 mio EUR. Prodaja zdravil brez recepta se je v letu 2019 povečala za 2,1 % na 98 mio EUR. Na trgu prevladuje segment zdravil na recept, saj predstavlja 83 % celotne farmacevtske prodaje. Prodaja generičnih zdravil predstavlja 54 % prodaje zdravil na recept in 45 % celotne porabe zdravil.

Na latvijskem farmacevtskem trgu prevladujejo velike mednarodne farmacevtske korporacije, vključno z Roche, GlaxoSmithKline in Merck Serono. Kljub tradiciji lokalne proizvodnje zdravil je približno 90 % zdravil uvoženih.

Latvijska lokalna farmacevtska proizvodnja je razmeroma majhna in se vedno bolj osredotoča na izvoz, predvsem na ruski in ukrajinski trg. Grindeks, ki je eden izmed vodilnih domačih farmacevtskih proizvajalcev, proda približno 10 % svojih zdravil v Latviji. Podjetje veliko proda na ruskem trgu, pred kratkim pa je prejelo tudi dovoljenje FDA za izvoz na ameriški trg. Medtem lokalni proizvajalec Olainfarm še vedno proda pomemben delež na domačem trgu (približno 24 %). Manjši konkurenti, kot so Medpro, Riga Pharmaceutical Factory in Kalceks (danes del Grindeksa), imajo razmeroma majhne domače tržne deleže in predstavljajo manjši delež izvoza v razmeroma konsolidirani lokalni industriji.

Latvijski farmacevtski trg naj bi se po napovedih analitikov v letu 2020 medletno povečal za 5,3 % na 595 mio EUR. V obdobju 2020-2024 naj bi trg rasel po 4,9 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel vrednost 719 mio EUR.
           

Največja podjetja v farmacevtski industriji v Latviji (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Olainfarm AS 130,18
Grindeks AS 121,57
Kalceks As 56,14
Pharmidea Sia 5,13
Silvanols Sia 5,10
Baltijas Terapeitiskais Serviss 3,12
Rigas Pharmaceutical Factory JSC 2,15


Vir: Factiva, oktober 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje