Latvija 
Gospodarske panoge Latvije
Priložnosti na trgu:
V Latviji obstajajo poslovne priložnosti v različnih sektorjih, vključno z energetiko, IKT, gozdarstvom, kmetijstvom, opremo za obdelavo lesa, transportom in kmetijskimi proizvodi.
Latvija je del 5 mlrd EUR vrednega projekta železniške infrastrukture za železniški promet Rail Baltica, ki bo povezal Latvijo, Litvo in Estonijo z evropskim železniškim omrežjem. Projekt naj bi bil zaključen do konca leta 2026. Več podrobnosti o projektu je na voljo tukaj: https://www.railbaltica.org.
Gozdarstvo in lesna industrija: Gozdarska in lesno-predelovalna industrija imata v Latviji dolgo tradicijo. Z gozdovi, ki pokrivajo več kot 50 % ozemlja Latvije, je Latvija ena najbolj gozdnatih držav članic EU. Približno polovica gozdov je v lasti države. Lesno-predelovalna industrija je največji industrijski sektor v Latviji, les pa je eden največjih izvoznih izdelkov Latvije. Lokalna žagarska industrija ima velik potencial, vendar potrebuje posodobitev tehnologije in strojev ter sodobnih tehnik upravljanja in trženja. Največje možnosti za izvoznike so v izvozu opreme za žage, strojev za obdelavo lesa ter opreme in tehnologije za proizvodne obrate.
Transport in logistika: Latvijska vlada je prednostno opredelila razvoj učinkovitega, varnega, večmodalnega in konkurenčnega prometnega sistema, katerega cilj je trajnostni razvoj latvijskega prometnega sistema in popolna integracija latvijske infrastrukture v vseevropski, večmodalni prometni sistem. Latvija si prizadeva za razvoj trgovinskih in prometnih povezav z Azijo, vključno z Indijo in Kitajsko. Sodeluje tudi pri projektu Rail Baltica, 5 mlrd EUR vrednem infrastrukturnem razvojnem projektu, ki bo povezal Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko, kasneje potencialno tudi Finsko. Projekt bo ustvaril številne priložnosti za javna naročila, zlasti na področju načrtovanja infrastrukture, gradbenih storitev in železniške opreme. Latvija ima velik potencial za rast v cestnem tovornem prometu z vlaganjem v izboljšave infrastrukture ter v zračni promet za potnike in tovor. Priložnosti obstajajo tudi pri gradnji in razvoju industrijskih, logističnih in distribucijskih centrov.
IT storitve: Internet in elektronsko poslovanje hitro prodirata na latvijski trg in povečujeta potrebo po izdelkih, storitvah in podpori IKT. Celoten IKT sektor predstavlja približno 4,6 % latvijskega BDP, v njem pa deluje približno 7.000 podjetij.
Priložnosti so skoraj v vseh segmentih IKT trga.
Priljubljenost interneta v Latviji je povečala potrebo po računalniški in omrežni varnosti. Ta sektor bo v prihodnjih letih hitro rasel, zlasti zaradi naraščajoče priljubljenosti spletnega bančništva v državi. Priložnosti so tudi v implementaciji internetnih/intranetnih sistemov in omrežij, izobraževanju in usposabljanju, podpornih storitvah, razvoju in preoblikovanju programske opreme, storitvah načrtovanja virov podjetja, implementaciji internetne B2B programske opreme, razvoju sistemov plačilnih kartic, prilagoditvi tuje programske opreme , razvoju elektronskih komunikacij in razvoju klicnih centrov.
Gospodarstvo
Latvija ima majhno, odprto gospodarstvo, ki z izvozom ustvari več kot polovico BDP. Korupcija ovira vstop neposrednih tujih naložb, nizka stopnja rodnosti v Latviji in zmanjševanje prebivalstva pa sta glavna izziva za njeno dolgoročno gospodarsko vitalnost.
Latvijsko gospodarstvo v veliki meri temelji na storitvenih dejavnostih, vključno s prometom, informacijsko tehnologijo in finančnimi storitvami. Pomembno vlogo imajo tudi gradbeništvo, lesna industrija, živilsko-predelovalna industrija ter lahka industrija.
Struktura BDP
Kmetijski sektor prispeva 4 % BDP in zaposluje okoli 4 % aktivnega prebivalstva. V sektorju prevladujejo govedoreja, mlekarstvo, pridelava žit (ječmen, pšenica, rž, oves), sladkorne pese, krompirja in zelenjave.
Poleg lesa, ki se večinoma izvaža, Latvija nima skoraj nobenih naravnih virov. Ribolov in gozdarstvo sta prav tako pomembna segmenta kmetijskega sektorja. Skoraj 30 % latvijskega ozemlja je namenjeno za kmetijska zemljišča. Od začetka 90 let se je struktura upravljanja zemljišč bistveno spremenila. Ukinili so kolektivne kmetije v korist gospodinjstev in zasebnih kmetij, ki so sedaj v večini. Konkurenčnost kmetijstva v Latviji je še vedno nizka v primerjavi z drugimi državami EU.
Latvijsko gospodarstvo temelji na storitvenem sektorju, ki prispeva 74 % BDP in zaposluje približno 3/4 aktivnega prebivalstva. Latvija je zaradi privlačne fiskalne ureditve razvila velik sektor finančnih storitev. Logistične storitve in IKT sta prav tako pomembna segmenta za gospodarstvo države.
Vir: EIU; Factiva, junij 2022.
Industrijski sektor
Industrijski sektor prispeva 22 % BDP in zaposluje približno 1/5 delovne sile. Segmenti gradbeništva, metalurgije, industrijske predelave živil in strojništva, so v razcvetu. Latvija je znana kot pomemben proizvajalec železniške opreme, radio aparatov, hladilnikov, zdravil, lesa in stranskih proizvodov iz jekla.
V letu 2021 je industrijska proizvodnja zrasla za 3 %. V letu 2022 naj bi industrijska proizvodnja zrasla za 1,6 %, v letu 2023 pa za 1,8 %.
Predstavljamo dve gospodarski panogi na latvijskem trgu:
Lesna industrija
Lesno-predelovalna industrija ima v Latviji dolgoletno tradicijo. Z gozdovi, ki pokrivajo več kot 50 % ozemlja države, je Latvija ena najbolj gozdnatih držav članic EU. Približno polovica gozdov je v lasti države.
Predelava lesa je največji industrijski sektor v Latviji, les pa je eden glavnih izvoznih izdelkov države.
Lokalna žagarska industrija ima velik potencial, vendar potrebuje nadgradnjo tehnologije in strojev ter sodobnih vodstvenih in tržnih tehnik. Ta sektor predstavlja približno 20 % latvijskega izvoza, pri čemer je 80 % proizvodnje namenjeno posebej za izvoz.
Proizvodnja pohištva iz lesa, pa tudi proizvodnja papirja in njegovih izdelkov, ima trenutno enega največjih potencialov za razvoj v latvijski lesno-predelovalni industriji.
Približno 20 % lesnopredelovalnih podjetij v Latviji je neposredno specializirano za proizvodnjo pohištva. Proizvodnja lesenega pohištva je eden od sektorjev, ki privlači tako domače kot tuje investitorje.
Pohištvena industrija je v Latviji zelo pomembna, tako z vidika izvoza kot zaposlitev. V industriji deluje več kot 700 proizvajalcev pohištva, večinoma so to mala in srednje velika podjetja. V zadnjih nekaj letih se je delež izdelkov z višjo dodano vrednostjo hitro povečeval, prav tako pa se povečuje tudi raznovrstnost izdelkov, ki vključujejo pohištvo in pohištvene elemente, mizarske in tesarske izdelke, montažne lesene konstrukcije, vrtno pohištvo, ograje in druge izdelke z visokim povpraševanjem na trgu. Številne latvijske družbe so uspešne na področju oblikovanja pohištva in prodora na zahtevne mednarodne trge z originalno zasnovo pohištva, kot so ukrivljeni in lepljeni stoli, ter visoko kakovostno pohištvo za spalnice.
Latvija je majhna država z okoli 2 mio prebivalcev. Pohištveni trg je zato zelo omejen, vendar tudi zelo odprt za trgovino. Večino potreb po pohištvu Latvija pokrije z uvoženimi izdelki. Proizvodnja pohištva se je v Latviji v zadnjih 5 letih povečala, povečal pa se je tudi izvoz na tuje trge.
Izvoz v letu 2021
Latvija je v letu 2021 izvozila za 3,64 mlrd EUR lesnih proizvodov, kar je 41 % več kot leta 2020.
Izvoz lesa je v letu 2021 obsegal 1,21mlrd EUR žaganega lesa (+ 77,3 %), 524,34 mio EUR drv za kurjavo, ( + 9 %), 284,1 mio EUR ivernih plošč (+ 61,5 %) ter 255,82 mio vezanega lesa (+ 10,3 %).
Izvoz lesenega pohištva se je v letu 2021 medletno povečal za 13,8 % na 209,46 mio EUR, kar predstavlja 5,7 % celotnega izvoza lesnih proizvodov.
Izvoz papirja, kartona in izdelkov je znašal 147,71 mio EUR in se je medletno povečal za 15 %.
Leta 2021 je latvijska lesno-predelovalna industrija izvažala predvsem v Združeno kraljestvo (27,4 %), na Švedsko (7,4 %), v Nemčijo (7,2 %) in na Dansko (7,2 %).
Uvoz v letu 2021
Latvija je leta 2021 uvozila za 1,36 mlrd EUR lesnih proizvodov, kar je 40,9 % več kot leto prej.
Največ, oziroma 68,4 % celotnega uvoza lesnih proizvodov je v letu 2021 predstavljal les, ki so ga uvozili za 934,89 mio EUR.
Papir in lepenka sta leta 2021 predstavljala 296,41 mio EUR latvijskega uvoza lesnih proizvodov, kar je 13,4 % več kot leto prej.
Največ proizvodov lesne industrije je v letu 2021 v Latvijo dobavila Belorusija, in sicer za 283,67 mio EUR, kar predstavlja 20,8 % celotnega uvoza lesne industrije. Drugi pomembni uvozni trg je še Rusija, od koder je Latvija v letu 2021 uvozila za 171,55 mio EUR lesnih proizvodov, kar predstavlja 12,6 % celotnega uvoza.
Največja podjetja na področju lesne industrije v Latviji
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2021) |
|---|---|
| Latvijas Valsts Mezi | 405,93 |
| Latvijas Finieris | 255,19 |
| Kronospan Riga Sia | 205,90 |
| Latgran Sia | 99,76 |
| Byko-Lat Sia | 95,99 |
| Akz Sia | 89,97 |
| Bsw Latvia Sia | 88,90 |
Vir: Factiva, september 2022.
Farmacevtska industrija
Absolutna vrednost latvijskega farmacevtskega trga je majhna v primerjavi z drugimi trgi srednje in vzhodne Evrope.V zadnjih letih je trg zaznamovala rast povprečnih cen zdravil, kar je vplivalo na rast trga. Poleg svoje pregledne zakonodajne politike in podjetjem prijaznega delovnega okolja je ta prehod na zdravila z višjo vrednostjo povečal privlačnost latvijskega farmacevtskega trga.
Vrednost trga v letu 2021
Farmacevtska prodaja je v Latviji v letu 2021 dosegla 637 mio EUR, kar predstavlja 1,9 % BDP.Prodaja zdravil na recept se je v letu 2021 povečala za približno 9,4 %, prodaja zdravil brez recepta pa za 7,4 %.
Prodaja zdravil na recept prevladuje na trgu in je v letu 2021 predstavljala 83,3 % celotne porabe za zdravila.
Konkurenti na trgu
Na latvijskem farmacevtskem trgu prevladujejo multinacionalne farmacevtske družbe, vključno z Roche, GlaxoSmithKline in Merck Serono.Latvija uvozi približno 90 % zdravil, kljub tradiciji lokalne proizvodnje. Latvijska lokalna predelovalna industrija je razmeroma majhna glede na obseg, ter je osredotočena na izvoz, predvsem na trg Rusije in Ukrajine.
Družba Grindeks, ki je ena vodilnih domačih proizvajalcev zdravil, približno 10 % svojih zdravil proda v Latviji.
Družba Olainfarm, pa nasprotno ustvari pomemben delež prodaje na domačem trgu. Ta znaša približno 24 %.
Manjši konkurenti, kot so Medpro, Riga Pharmaceutical Tovarna in Kalceks (zdaj del Grindeksa) imajo razmeroma majhne domače tržne deleže.
Napovedi trga
Latvijski farmacevtski trg naj bi se po napovedih Fitch Solutions, leta 2022 povečal za 7,3 % na 683 mio EUR. Do leta 2026 naj bi trg rasel po 6,2 % povprečni letni stopnji in leta 2026 dosegel 858 mio EUR. Največja podjetja v farmacevtski industriji v Latviji
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2021) |
|---|---|
| Olainfarm AS | 146,47 |
| Grindeks As | 113,25 |
| Kalceks As | 66,57 |
| Pharmidea Sia | 9,73 |
| Silvanols Sia | 4,32 |
| Baltijas Terapeitiskais Serviss | 3,69 |
| Rigas Pharmaceutical Factory JSC | 2,50 |
Vir: Factiva, september 2022.
Poglejte si tudi:
