Latvija

Gospodarske panoge Latvije

Priložnosti na trgu:

 
Latvijsko gospodarstvo v veliki meri temelji na storitvenih dejavnostih, vključno s transportom, informacijsko tehnologijo in finančnimi storitvami. Pomembno vlogo imajo tudi gradbena, lesna, živilska, kovinska in lahka industrija. Latvijska vlada bo v obdobju 2021–2027 upravljala s približno 10 mlrd EUR strukturnih skladov EU.
V Latviji obstajajo poslovne priložnosti v različnih sektorjih, vključno z energetiko, IKT, gozdarstvom, kmetijstvom, opremo za obdelavo lesa, transportom in kmetijskimi proizvodi.
 
Gozdarstvo in lesna industrija: Latvija ima eno najvišjih stopenj naložb v lesno industrijo ter zelo konkurenčno delovno silo. Najvišja stopnja naložb je v leseno gradnjo. Rastoči stanovanjski trg ustvarja nove priložnosti za les in lesne izdelke (plošče iz mehkega lesa in trdega lesa, itd.) Latvijska lesna industrija potrebuje tudi opremo za žage, stroje za obdelavo lesa in pohištva ter tehnologijo za proizvodnjo.
 
Transport in logistika: Latvijska vlada je prednostno opredelila razvoj učinkovitega, varnega, večmodalnega in konkurenčnega prometnega sistema, katerega cilj je trajnostni razvoj latvijskega prometnega sistema in popolna integracija latvijske infrastrukture v vseevropski, večmodalni prometni sistem. Latvija sodeluje pri projektu Rail Baltica, 5 mlrd EUR vrednem infrastrukturnem razvojnem projektu, ki bo povezal Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko, kasneje potencialno tudi Finsko. Projekt bo ustvaril številne priložnosti za javna naročila, zlasti na področju načrtovanja infrastrukture, gradbenih storitev in železniške opreme. Drug projekt, ki lahko ustvari priložnosti za izvoznike, je načrt elektrifikacije sedanje latvijske železniške infrastrukture. Trenutni načrt je elektrificirati 840 km železniških prog z ocenjeno naložbo v višini 1,3 mlrd EUR. Projekt se bo izvajal v treh fazah in bo končan predvidoma leta 2030. Latvija ima potencial za rast tudi v cestnem tovornem prometu z vlaganjem v izboljšave infrastrukture. Priložnosti obstajajo tudi pri gradnji in razvoju industrijskih, logističnih in distribucijskih centrov.

Zdravstvo in farmacija: Tako farmacevtski trg kot trg medicinske opreme v Latviji stalno rasteta. Država ima pomemben vpliv na sektor zdravstvenih storitev v Latviji. Vse primarne bolnišnice in rehabilitacijski centri so v državni lasti in prejemajo centralizirano financiranje iz državnega proračuna. Zato velik del nabave zdravil in farmacevtskih izdelkov poteka prek javnih razpisov. Vendar je maloprodajni in veleprodajni trg medicinskih izdelkov prepuščen zasebnim podjetjem. Na trgu so priložnosti za inovativna in generična zdravila ter medicinsko opremo, še zlasti za srčne spodbujevalnike in zobozdravstveno opremo.
 


Gospodarstvo

Latvija ima majhno, odprto gospodarstvo, ki z izvozom ustvari več kot polovico BDP. Korupcija ovira vstop neposrednih tujih naložb, nizka stopnja rodnosti v Latviji in zmanjševanje prebivalstva pa sta glavna izziva za njeno dolgoročno gospodarsko vitalnost.
Latvija je postala članica EU 2004 in evro območja leta 2014. Država je dobro izkoristila možnosti evropskega financiranja.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor prispeva 4 % BDP in zaposluje 7 % aktivnega prebivalstva. V sektorju prevladujejo govedoreja, mlekarstvo, pridelava žit (ječmen, pšenica, rž, oves), sladkorne pese, krompirja in zelenjave.
Poleg lesa, ki se večinoma izvaža, Latvija nima skoraj nobenih naravnih virov. Država mora uvoziti vse svoje energente, predvsem iz Rusije. Ribolov in gozdarstvo sta prav tako pomembna segmenta kmetijskega sektorja. Skoraj 30 % latvijskega ozemlja je namenjeno za kmetijska zemljišča. Od začetka 90 let se je struktura upravljanja zemljišč bistveno spremenila. Ukinili so kolektivne kmetije v korist gospodinjstev in zasebnih kmetij, ki so sedaj v večini. Konkurenčnost kmetijstva v Latviji je še vedno nizka v primerjavi z drugimi državami EU.
Kljub pandemiji COVID-19, se je v letu 2020, zaradi ugodnih podnebnih razmer, celotna kmetijska proizvodnja povečala za 4,1 %.


Latvijsko gospodarstvo temelji na storitvenem sektorju, ki prispeva 73 % BDP in zaposluje 70 % aktivnega prebivalstva. Latvija je zaradi privlačne fiskalne ureditve razvila velik sektor finančnih storitev. Logistične storitve in IKT sta prav tako pomembna segmenta za gospodarstvo države. 
Kriza COVID-19 je močno prizadela prometni sektor. V prvih 9 mesecih leta 2020 se je tovorni promet po kopnem in cevovodih zmanjšal za 19,7 %, v pristaniščih pa za 29,7 %. Podoben trend so zabeležili tudi v turističnem sektorju, kjer se je število tujih turistov v obdobju januar-november 2020, medletno zmanjšalo za 61,2 %. Po drugi strani pa se je prihodek od prodaje v trgovini na drobno leta 2020  povečal za 1,5 %. 



Vir: EIU; Factiva, april 2021.
 

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor prispeva 23 % BDP in zaposluje približno četrtino delovne sile. Segmenti gradbeništva, metalurgije, industrijske predelave živil in strojništva, so v razcvetu. Latvija je znana kot pomemben proizvajalec železniške opreme, radio aparatov, hladilnikov, zdravil, lesa in stranskih proizvodov iz jekla.


V letu 2020 je industrijska proizvodnja upadla za -7 %. V letu 2021 naj bi industrijska proizvodnja zrasla za 5,5 %, v letih 2022 in 2023 pa za 3 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na latvijskem trgu:

 

Pohištvena industrija

Več kot polovico ozemlja Latvije pokrivajo gozdovi, zato ima predelava lesa pomembno vlogo v latvijskem gospodarstvu. Skoraj 50.000 prebivalcev Latvije dela v gozdarski in lesnopredelovalni industriji.

Proizvodnja pohištva iz lesa, pa tudi proizvodnja papirja in njegovih izdelkov, ima trenutno enega največjih potencialov za razvoj v latvijski lesnopredelovalni industriji. Približno 20 % lesnopredelovalnih podjetij v Latviji je neposredno specializirano za proizvodnjo pohištva. Proizvodnja lesenega pohištva je eden od sektorjev, ki privlači tako domače kot tuje investitorje.

Pohištvena industrija je v Latviji zelo pomembna, tako z vidika izvoza kot zaposlitev. V industriji deluje več kot 700 proizvajalcev pohištva, večinoma so to mala in srednje velika podjetja. V zadnjih nekaj letih se je delež izdelkov z višjo dodano vrednostjo hitro povečeval, prav tako pa se povečuje tudi raznovrstnost izdelkov, ki vključujejo pohištvo in pohištvene elemente, mizarske in tesarske izdelke, montažne lesene konstrukcije, vrtno pohištvo, ograje in druge izdelke z visokim povpraševanjem na trgu. Številne latvijske družbe so uspešne na področju oblikovanja pohištva in prodora na zahtevne mednarodne trge z originalno zasnovo pohištva, kot so ukrivljeni in lepljeni stoli, ter visoko kakovostno pohištvo za spalnice.

Latvija je majhna država s samo 2 mio prebivalcev. Pohištveni trg je zato zelo omejen, vendar tudi zelo odprt za trgovino. Večino potreb po pohištvu Latvija pokrije z uvoženimi izdelki, predvsem s Poljske. Proizvodnja pohištva se je v Latviji v zadnjih 5 letih povečala, povečal pa se je tudi izvoz na tuje trge. 80 % latvijskega izvoza pohištva je namenjenega v države EU, večinoma na Dansko.

Analitiki ocenjujejo, da bo vrednost latvijskega pohištvenega trga v letu 2021 dosegla približno 308 mio EUR. V obdobju 2021-2025 naj bi latvijski pohištveni trg rasel po 3,85 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegel vrednost 358 mio EUR.

Največji segment latvijskega pohištvenega trga je segment pohištva za kuhinje in dnevne sobe. Ta segment naj bi po ocenah v letu 2021 ustvaril 114,9 mio EUR prihodkov, kar predstavlja 37,3 % celotne vrednosti trga.
 

Največja podjetja na področju pohištvene industrije v Latviji 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Saga Sia 76,16
Avoti Swf Sia 48,15
Kvist Sia 34,82
Dailrade Koks Sia 25,89
Expedit Baltic Sia 8,67
Eliza-K As 8,31
Dizozols Plus Sia 7,71


Največje trgovine s pohištvom v Latviji 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Cenuklubs.Lv Sia 33,66
Jysk Linnenn Furniture Sia 23,95
Alb Sia 18,48
Meriar 9,47
Lasd Lv Sia 8,08
Arkolat Sia 5,78
Mnl Sia 4,16



Vir: Factiva, oktober 2021.

 

Farmacevtska industrija

Absolutna vrednost latvijskega farmacevtskega trga je majhna v primerjavi z drugimi trgi srednje in vzhodne Evrope. V zadnjih letih je trg zaznamovala rast povprečnih cen zdravil, kar je podprlo rast trga. Zaradi pregledne regulativne politike in poslovno prijaznega okolja, je prehod na zdravila z višjo vrednostjo spodbudil privlačnost trga.

Farmacevtska prodaja je v Latviji v letu 2020 dosegla 584 mio EUR, kar predstavlja 2 % BDP in 309 EUR letnih izdatkov za zdravila na prebivalca. Prodaja zdravil na recept se je v letu 2020 povečala za 3,8 % na 485 mio EUR. V okviru prodaje zdravil na recept se je prodaja generičnih zdravil povečala za 5 % na 267 mio EUR, prodaja patentiranih zdravil pa se je povečala za 2,3 % na 218 mio EUR. Prodaja zdravil brez recepta se je v letu 2020 povečala za 1,5 % na 99 mio EUR.

Na latvijskem farmacevtskem trgu prevladujejo tuje multinacionalke, vključno z Roche, GlaxoSmithKline in Merck Serono. Kljub tradiciji lokalne proizvodnje zdravil, Latvija približno 90 % farmacevtskih izdelkov uvozi. Latvijska lokalna proizvodna industrija je razmeroma majhna in se vedno bolj osredotoča na izvoz, predvsem na trg Rusije in Ukrajine.

Eno vodilnih domačih farmacevtskih podjetij je proizvajalec Grindeks, ki proda približno 10 % svojih zdravil v Latviji. Podjetje je precej dejavno v Rusiji, nedavno pa je prejelo tudi odobritev FDA za izvoz zdravil na trg ZDA. Drugo večje lokalno farmacevtsko podjetje, Olainfarm, ima pomemben delež prodaje na domačem trgu. Ta znaša okoli 24 %. Drugi manjši lokalni konkurenti, kot so Medpro, Riga Pharmaceutical, Factory in Kalceks (zdaj del Grindeksa), imajo relativno majhne domače tržne deleže in predstavljajo manjši delež v izvozu znotraj relativno konsolidirane lokalne industrije.

Čeprav bo Latvija ostala manjši trg v regiji, pa bo spreminjajoča se dinamika povpraševanja v državi zagotovila, da bo trg še vedno rastel, čeprav bodo rast zavirale politike omejevanja stroškov.

Latvijski farmacevtski trg naj bi se po napovedih analitikov v letu 2021 medletno povečal za 5,1 % na 614 mio EUR. Do leta 2025 naj bi trg rasel po 6,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegel vrednost 738 mio EUR.

Delež prodaje farmacevtskih izdelkov v celotnih izdatkih za zdravstveno varstvo je v Latviji trenutno razmeroma visok. Analitiki napovedujejo, da se bo zmanjšal s 25,6 % v letu 2020, na 20,1 % v letu 2025 in nato na 16,7 % v letu 2030.
           

Največja podjetja v farmacevtski industriji v Latviji 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Olainfarm AS 128,36
Kalceks As 58,34
Pharmidea Sia 7,57
Silvanols Sia 3,79
Baltijas Terapeitiskais Serviss 3,18
Rigas Pharmaceutical Factory JSC 2,19
Grindeks AS n/a


Vir: Factiva, oktober 2021.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje