Latvija

Gospodarske panoge Latvije

Gospodarstvo

Latvija ima majhno, odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo. Izvoz države prispeva več kot polovico BDP. Zaradi svoje geografske lege ima Latvija visoko razvite transportno-logistične storitve. Za državo so pomembni sektorji še gozdarstvo, lesna industrija, kmetijstvo, živilska in strojna industrija ter elektronika. Po podatkih IMF je bila Latvija v zadnjih nekaj letih ena najuspešnejših držav v EU na področju gospodarske aktivnosti. To je posledica stalne rasti domače potrošnje in številnih tujih investicij, ki pa jih nekoliko omejuje visoko razvita korupcija. Latvija ima zelo usposobljeno in poceni delovno silo.

 

Struktura BDP


V primerjavi s povprečjem EU, ima Latvija visok delež kmetijstva v BDP, ki znaša 4 % in zaposluje približno 8 % aktivnega prebivalstva. V kmetijstvu prevladuje živinoreja. Najpomembnejši kmetijski izdelki so žita, sladkorna pesa, krompir in zelenjava. Razen lesa, ki ga večinoma izvozi, Latvija skoraj nima naravnih bogastev. Večino vseh energetskih produktov uvaža iz Rusije.

Industrijski sektor predstavlja 21 % BDP in zaposluje 24,1 % aktivnega prebivalstva. Perspektivne in hitro razvijajoče se panoge so gradbeništvo, metalurgija, živilsko-predelovalna ter strojna industrija. Latvija je znana kot pomemben proizvajalec železniške opreme, radio aparatov, hladilnikov, zdravil, ter izdelkov iz lesa in jekla.

Gonilo latvijskega gospodarstva je storitveni sektor, ki predstavlja 75 % BDP in zaposluje preko 68 % aktivne latvijske populacije. Zaradi spodbudne fiskalne zakonodaje je Latvija razvila velik finančni sektor.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor v Latviji predstavlja 21 % BDP in zaposluje 24,1 % aktivnega prebivalstva. Perspektivne in hitro razvijajoče se panoge so gradbeništvo, metalurgija, živilsko-predelovalna ter strojna industrija. Ostale pomembnejše panoge so še lesna industrija, farmacija, tekstilna industrija ter industrija elektronike.

V letu 2017 je industrijska proizvodnja zrasla za 8,5 %. Po napovedih bo v letih 2018 in 2019 rast industrijske proizvodnje znašala 3,5 %, v letu 2020 pa 3 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na latvijskem trgu:

 

Pohištvena industrija

Pohištvena industrija je v Latviji zelo pomembna, tako z vidika izvoza kot zaposlitev. V industriji deluje več kot 700 proizvajalcev pohištva, večinoma so to mala in srednje velika podjetja. V zadnjih nekaj letih se je delež izdelkov z višjo dodano vrednostjo hitro povečeval, prav tako pa se povečuje tudi raznovrstnost izdelkov, ki vključujejo pohištvo in pohištvene elemente, mizarske in tesarske izdelke, montažne lesene konstrukcije, vrtno pohištvo, ograje in druge izdelke z visokim povpraševanjem na trgu. Številne latvijske družbe so uspešne na področju oblikovanja pohištva in prodora na zahtevne mednarodne trge z originalno zasnovo pohištva, kot so ukrivljeni in lepljeni stoli ter visoko kakovostno pohištvo za spalnice.

Leta 2017 se je vrednost latvijskega izvoza lesenega pohištva povečala za 0,2 % glede na leto poprej in je dosegla 148,4 mio EUR. Največ pohištva, za 25,8 mio EUR ali 17,4 % so izvozili na Dansko. Drugi najpomembnejši trg je bila Nemčija, kamor so v letu 2017 izvozili za 20,8 mio EUR ali 14,1 %, na tretjem pa je Švedska z 11,9 mio EUR, kar predstavlja 8 % vsega izvoza pohištva.
 
Uvoz lesenega pohištva v Latvijo se je v letu 2017 povečal za 11,1 % na medletni ravni in je znašal 75,2 mio EUR. Od tega so 18 % uvozili iz Poljske, 16 % iz Italije in 14,5 % iz Litve. Vrednostno je uvoz pohištva iz teh treh držav znašal 13,5 mio EUR, 12 mio EUR in 10,9 mio EUR.

V prvih osmih mesecih leta 2018 pa je izvoz lesenega pohištva iz Latvije upadel za 4,8 % v primerjavi z istim obdobjem lani in je dosegel 104,4 mio EUR. Največ so v tem obdobju izvozili na Dansko in sicer za 24,7 mio EUR ali 23,7 % vsega izvoza. Izvoz lesenega pohištva v Nemčijo se je zmanjšal za 17,8 % na 13,2 mio EUR, kar predstavlja 12,6 % celotnega zneska, izvoz na Švedsko pa se je povečal za 17,4 % na 10,4 mio EUR, kar predstavlja 9,9 % celotnega izvoza.

Latvijski uvoz lesenega pohištva se je v prvih osmih mesecih leta 2018 zmanjšal za 22,6 % in je znašal 42,1 mio EUR. Iz Poljske so v tem obdobju uvozili za 7,5 mio EUR ali 17,9 % celotnega zneska. Uvoz iz Italije se je zmanjšal za 29,8 % na 6,1 mio EUR, uvoz iz Litve pa se je zmanjšal za 40,6 % na 5,4 mio EUR.
 

Največja podjetja na področju pohištvene industrije v Latviji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Saga Sia 74,99
Do It Sia 51,37
Etg Sia 47,54
Kvist Sia 30,09
Gemoss Sia 25,89
Lameko Impex Sia 24,34
Dailrade Koks Sia 18,00


Največje trgovine s pohištvom v Latviji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Jysk Linnenn Furniture Sia 22,36
Aurum Invest Sia 12,26
Bite Latvija Retail Sia 9,83
Meriar 9,65
Lucidus Sia 7,72
Pata Kokmateriali Sia 6,09
Grenardi Sia 5,73


Vir: Factiva, november 2018.

 

Živilska industrija sladoledi in zamrznjene slaščice

Latvijski maloprodajni trg sladoledov in zamrznjenih slaščic se je v letu 2018 volumensko zmanjšal za 1 % na 6.900 ton, vrednostno pa je zrasel za 2 % in dosegel 33 mio EUR. Največjo rast je na trgu zabeležil segment zamrznjenih slaščic, ki je v letu 2018 dosegel 5 % rast prodaje.

Analitiki napovedujejo, da bo latvijski trg sladoledov in zamrznjenih slaščic v obdobju 2019-2023 ob predpostavki nespremenjenih cen upadal po 1 % skupni letni stopnji rasti (CAGR) in v letu 2023 dosegel vrednost 31 mio EUR.

Na negativno rast trga med drugim vplivajo tudi klimatske spremembe in krajša poletja. Cene sladoledov in zamrznjenih desertov so se v Latviji v letu 2018 povprečno zvišale za 2 % na enoto.

Največji konkurent na latvijskem trgu sladoledov in zamrznjenih slaščic je podjetje Rigas Piena Kombinats, ki je imelo v letu 2018 37 % tržni delež v maloprodaji. Njegova blagovna znamka Ekselence je vodilna blagovna znamka sladoleda na trgu. Ti sladoledi ponujajo nove, nišne in gurmanske okuse. V letu 2018 je blagovna znamka organizirala številne družabne dogodke, kot so intervjuji z znanimi osebnostmi in se pozicionirala kot izbira za potrošnike, ki si želijo visoko kakovost. Kljub temu pa je vrednost delnic družbe Rigas Piena Kombinats zaradi povečane konkurence manjših novih ponudnikov nekoliko upadla v letih 2017 in 2018.

Tržni deleži v letu 2018 glede na vrednost maloprodaje (v odstotkih)


 


Latvijski trg sladoledov in zamrznjenih slaščic je precej razdrobljen. Ker tehnološki vložki, ki so potrebni za proizvodnjo sladoleda, niso preveč zahtevni, je malim proizvajalcem precej enostavno vstopiti na trg, čeprav je na trgu kar nekaj izzivov, kot je na primer sezonsko povpraševanje po teh izdelkih.

Konkurenti na trgu:
 

  • Almondy AB               
  • Balbiino AS              
  • Druva Food AS           
  • FFL AS                   
  • Latvijas Maiznieks AS   
  • Maxima Latvija SIA       
  • Pan Surgelati Srl        
  • Premia FFL AS            
  • Prisma Latvija SIA       
  • Rigas Piena Kombinats AS 
  • Rimi Latvia SIA          
  • Rujienas Saldejums SIA   
  • Unilever Baltic LLC SIA  
 

Največja podjetja v živilski industriji v Latviji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Firma Madara 89 Sia 108,15
Rezeknes Piena Konservu Kombinats As 103,39
Jelgavas Cukurfabrika A S 85,36
Rigas Piena Kombinats As 83,88
Dobeles Dzirnavnieks As 83,24
Orkla Confectionery & Snacks Latvija Sia 69,53
Tukuma Piens As 55,00

 

Največje trgovine z živili v Latviji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Rimi Latvia Sia 900,05
Maxima Latvija Sia 747,66
Lenoka Sia 124,64
Vita Markets Sia 62,05
Rigas Centraltirgus S A 44,36
Baltstor Sia 38,53
Lpb As 35,88


Vir: Factiva, november 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje