Latvija

Gospodarske panoge Latvije



Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje


Gospodarstvo ter možnost vstopa na latvijski trg

Vpogled v trg

Latvija ima majhno, odprto gospodarstvo, ki z izvozom ustvari več kot polovico BDP. 
 
Latvijsko gospodarstvo v veliki meri temelji na storitvenem sektorju, ki ustvari 70 % BDP. Najpomembnejši segmenti storitvenega sektorja so transport, IKT in finančne storitve.

Pomembno vlogo v latvijskem gospodarstvu imajo tudi gradbeništvo, ter lesna, živilska in kovinsko-predelovalna industrija.
 
Gospodarska rast je v letu 2023 dosegla 0,5 % in se bo po napovedih v letu 2024 pospešila na 2,6 %.

Blagovna menjava med Slovenijo in Latvijo je v letu 2023 dosegla 110 mio EUR, s čimer se je Latvija lani uvrstila na 52. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Največ je Slovenija v Latvijo lani izvozila farmacevtskih proizvodov, pri uvozu pa so v ospredju električni stroji in oprema.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor prispeva 24 % BDP in zaposluje približno 1/5 delovne sile.

Segmenti gradbeništva, metalurgije, industrijske predelave živil in strojništva, so v razcvetu. 

Latvija je znana kot pomembna proizvajalka železniške opreme, radio aparatov, hladilnikov, zdravil, lesa in stranskih proizvodov iz jekla.

Po podatkih centralnega statističnega urada, se je industrijska proizvodnja v Latviji v letu 2023 medletno zmanjšala za -4,5 %.

 

Tržni izzivi

  • majhno prebivalstvo Latvije
  • lokalne zahteve glede označevanja
  • zasičenost trga
  • močna konkurenca
  • vladna birokracija
  • visoka stopnja sive ekonomije


Priložnosti na trgu

  • Latvijska vlada zagotavlja več spodbud za naložbe, vključno s področja davkov, dela, raziskav in razvoja ter državnih kreditnih jamstev.
  • Latvija ima številne konkurenčne prednosti, ki vključujejo visoko-kvalificirano delovno silo, stroške dela, cenovno dostopne nepremičnine in konkurenčne davčne stopnje.
  • Tuje in domače naložbe v Latviji so po zakonu obravnavane enako.
  • Latvijska vlada naj bi v letih 2021–2027 porabila približno 10,5 mlrd EUR strukturnih skladov EU, kar vključuje približno 2,5 mlrd EUR, ki jih bo Latvija prejela prek sklada EU za okrevanje in odpornost (RRF).
  • Na latvijskem trgu obstajajo priložnosti v različnih sektorjih, vključno z energetiko, IKT, lesno industrijo ter logistiko in transportom.
  • Latvija je del več mlrd EUR vrednega projekta zelene železniške prometne infrastrukture Rail Baltica, ki bo povezal Latvijo, Litvo in Estonijo z evropskim železniškim omrežjem. Projekt naj bi bil zaključen do konca leta 2026. 


Vstop na trg  

  • Strategije vstopa na trg se razlikujejo od panoge do panoge.
  • Tuja podjetja se v Latviji največkrat povežejo z lokalnimi agenti ali distributerji.
  • Osebni stiki omogočajo hitrejše širjenje poslovne mreže


Gospodarske panoge Latvije – Lesna in pohištvena industrija

 
Vpogled v industrijo

Gozdarska in lesno predelovalna industrija imata v Latviji dolgo tradicijo. Z gozdovi, ki pokrivajo več kot 50 % ozemlja države, je Latvija ena najbolj gozdnatih držav članic EU.

Približno polovica gozdov je v lasti države.

Predelava lesa je največji industrijski sektor v Latviji, les pa je eden glavnih izvoznih izdelkov.

Lokalna žagarska industrija ima velik potencial, a jo obremenjuje pomanjkanje sodobne tehnologije in strojev. Ta sektor predstavlja približno 20 % latvijskega izvoza, pri čemer je 80 % proizvodnje namenjeno posebej za izvoz.

Tudi proizvodnja pohištva iz lesa ima velik potencial za razvoj in je eden od sektorjev, ki privlači tako domače, kot tudi tuje investitorje.

Približno 20 % lesno-predelovalnih podjetij v Latviji je neposredno specializiranih za proizvodnjo pohištva.

Pohištvena industrija je v Latviji zelo pomembna, tako z vidika izvoza kot zaposlitev. V industriji deluje več kot 700 proizvajalcev pohištva, večinoma so to mala in srednje velika podjetja. 

V zadnjih nekaj letih se je delež izdelkov z višjo dodano vrednostjo hitro povečeval, prav tako pa se povečuje tudi raznovrstnost izdelkov.
 

Izvoz

Po podatkih latvijskega ministrstva za kmetijstvo, je Latvija leta 2023 izvozila za 3,29 mlrd EUR proizvodov lesne industrije, kar je -22,2 % manj kot leto prej, ko je izvoz dosegel 4,22 mlrd EUR.

  • Lesa in lesnih proizvodov je Latvija v letu 2023 izvozila za 2,86 mlrd EUR, kar je -22,1 % manj kot leto prej. Ta kategorija je lani predstavljala 86,9 % celotnega izvoza te industrije.
  • Izvoz žaganega lesa je medletno upadel za -43,2 % na 694 mio EUR, izvoz drv za kurjavo za -10,4 % na 604,3 mio EUR, vrednost izvoza vezanega lesa je upadla za -0,8 % na 348,37 mio EUR, izvoz okroglega lesa pa se je zmanjšal za -19,7 % na 306,56 mio EUR.
  • Vrednost izvoza lesenega pohištva se je v letu 2023 medletno zmanjšala za -22,2 % na 190,6 mio EUR in je predstavljala 5,8 % celotnega izvoza lesne industrije. Največ lesenega pohištva Latvija izvozi na Dansko.
  • Izvoz papirja in lepenke je v letu 2023 upadel za -19,3 % na 133,13 mio EUR.

Največji izvozni trgi latvijske lesne industrije v letu 2023:
 
  • Združeno kraljestvo (18,2 %)
  • Švedska (11,9 %)
  • Estonija (7,8 %).

Izvoz v Združeno kraljestvo se je v 2023 medletno zmanjšal za -29 % na 598,1 mio EUR, izvoz na Švedsko je upadel za -8,1 % na 390 mio EUR, izvoz v Estonijo pa za -14,7 % na 255,2 mio EUR.
 
Eden od razlogov za upad latvijske lesne industrije so gospodarske sankcije, ki veljajo za Rusijo in Belorusijo, od koder je Latvija prej kupovala razmeroma poceni les, ki so ga uporabljali tako proizvajalci pohištva kot gradbeniki. 

Po uvedbi sankcij se je obseg uvoza lesa iz teh dveh trgov skoraj prepolovil, lokalni proizvajalci pa so prisiljeni kupovati dražji evropski les.

Naraščajoča inflacija in visoke bančne obrestne mere so upočasnile tudi gradbeni sektor v številnih državah, kar je posledično povzročilo tudi upad izvoza latvijske lesne industrije.

Največ izvoza latvijska lesna industrija pričakuje v tistih državah, kjer se gradi. Lesena gradnja je namreč še vedno v velikem porastu in predstavlja tržno nišo z veliko priložnostmi.

Največja latvijska podjetja v lesni industriji

Podjetje Prihodki v mio EUR (2023)
Latvijas Valsts Mezi As 577,62
Latvijas Finieris 358,07
Kronospan Riga Sia 294,26
Latgran Sia 178,71
Stora Enso Latvija As 132,79
Gaujas Koks Sia 130,40
Vika Wood Sia 107,63


Največja latvijska podjetja v pohištveni industriji

Podjetje Prihodki v mio EUR (2023)
Avoti Sia 77,11
Kvist Sia 53,54
Dailrade Koks Sia 29,74
Itab Latvia Sia 12,54
Wanzl Nordic Sia 11,54
Bolderaja Serviss Sia 11,40
Eliza-K As 9,82


Ostale perspektivne panoge na trgu


Farmacevtska industrija

Absolutna vrednost latvijskega farmacevtskega trga je majhna v primerjavi z drugimi trgi srednje in vzhodne Evrope.

V zadnjih letih je trg zaznamovala rast povprečnih cen zdravil, kar je vplivalo na rast trga. Poleg svoje pregledne zakonodajne politike in podjetjem prijaznega delovnega okolja, je ta prehod na zdravila z višjo vrednostjo povečal privlačnost latvijskega farmacevtskega trga.
 
Na latvijskem farmacevtskem trgu prevladujejo multinacionalne farmacevtske družbe, vključno z Roche, GlaxoSmithKline in Merck Serono.
 
Latvija uvozi približno 90 % zdravil, kljub tradiciji lokalne proizvodnje. Latvijska lokalna predelovalna industrija je razmeroma majhna glede na obseg, ter je osredotočena na izvoz, predvsem na trg Rusije in Ukrajine.
 
Država ima velik vpliv na sektor zdravstvenih storitev v Latviji. Vse osnovne bolnišnice in rehabilitacijski centri so v državni lasti in se centralizirano financirajo iz državnega proračuna. Zato poteka velik del nabave zdravil in farmacevtskih izdelkov prek državno organiziranih razpisov. Maloprodajni in veleprodajni trg zdravil pa je prepuščen zasebnim podjetjem.
 
Maloprodaja zdravil je v Latviji v letu 2023 dosegla 893 mio EUR, kar je 7,1 % več kot leta 2022.
 
Po napovedih Fitch Solutions, naj bi se prodaja zdravil v Latviji do leta 2027 povečala na 1,1 mlrd EUR, povprečna letna rast pa naj bi v obdobju 2023-2027 dosegla 4,8 %.
 

Največje latvijske farmacevtske trgovinske partnerice 

Največ farmacevtskih izdelkov je Latvija v letu 2023 uvozila iz Litve, Nemčije in Švice. Slovenija je bila pri uvozu lani na 7. mestu in je predstavljala 5,7 % celotnega latvijskega farmacevtskega uvoza.
 
Slovenija je v letu 2023 v Latvijo izvozila za 46,14 mio EUR farmacevtskih izdelkov, kar je predstavljalo 55 % celotnega slovenskega izvoza v Latvijo.

Vrednost blagovne menjave farmacevtskih izdelkov (Slovenija-Latvija; v 1.000 EUR) 

Transport in logistika

Zaradi skromne baze naravnih virov Latvije in njene strateške lege med EU in velikimi trgi na vzhodu, je logistični sektor eden najpomembnejših v državi.

Zaradi nedavnih geopolitičnih sprememb je sektor doživel precejšen upad, saj je Rusija tovor preusmerila v svoja pristanišča, Belorusija pa v ruska pristanišča. Ta sprememba je povečala apetit latvijskega logističnega sektorja po alternativnih dobaviteljih in tovoru.

Latvijska vlada je kot prednostno nalogo opredelila razvoj učinkovitega, varnega, multimodalnega in konkurenčnega transportnega sistema. Cilj trajnostnega razvoja latvijskega prometnega sistema je popolna integracija latvijske infrastrukture z vseevropskim multimodalnim prometnim sistemom.

Latvija si je začela vztrajno prizadevati za razvoj trgovinskih in prometnih povezav z Azijo, vključno z Indijo in Kitajsko.

Latvija sodeluje tudi pri projektu Rail Baltica, več mlrd EUR vrednem projektu razvoja infrastrukture, ki bo povezal Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko (z morebitno prihodnjo povezavo s Finsko) prek železniškega sistema evropskega tira. Projekt Rail Baltica bo ustvaril številne priložnosti pri javnih naročilih, zlasti na področjih načrtovanja infrastrukture, gradbenih storitev in opreme.

Priložnosti so tudi v gradnji in razvoju industrijskih, logističnih in distribucijskih centrov.
 
 

IT storitve

Med srednje velikimi in velikimi podjetji v Latviji narašča povpraševanje po programski opremi za upravljanje poslovanja.
 
Drug rastoč sektor je programska oprema za kibernetsko varnost, saj se kibernetske grožnje in ozaveščenost podjetij o kibernetski varnosti povečujejo.
 
 

Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
 

Viri:
  • Factiva
  • EIU
  • Fitch Solutions
  • The International Trade Centre (ITC) 
  • Latvia News Agency
  • Statistični urad RS 
 
 
Posodobljeno: junij 2024


Poglejte si tudi: