Latvija

Prodaja v Latvijo

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Za latvijske potrošnike je cena najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve. Premožnejši potrošniki so pripravljeni plačati višjo ceno za nakup izdelkov svoje najljubše blagovne znamke.

Latvijski potrošniki porabijo velik del svojih prihodkov za hrano. Ta delež se v skupnih izdatkih v zadnjih letih zmanjšuje, povečujejo pa se izdatki za rekreacijo, potovanja in restavracije. Potrošniki postopoma sprejemajo navade zahodne potrošniške družbe in postajajo zahtevnejši glede kakovosti ter prodajne in poprodajne storitve.
 

Tržne poti, distribucija

Glavni distribucijski center v Latviji je Riga. Uvoz živilskih izdelkov, veleprodajo in maloprodajo hrane izvajajo zasebni trgovci na debelo, specializirani za predelavo živil. Med največjimi so Interpego, Prodimex, Imanta, Mono trading house, Interskonto, Laval in Hanzas Uznemums. Ta podjetja imajo lastno mrežo majhnih trgovin z živili, hkrati pa so tudi dobavitelji za številne male prodajalne, tipične za latvijski maloprodajni trg. Sezonski kmetijski in živilsko-predelovalni izdelki se pogosto prodajajo na kmetijskih tržnicah, ki se nahajajo v velikih mestih.

Prodaja v trgovskih verigah z živili se je v letu 2019 v Latviji povečala za 4 % in dosegla vrednost 2,8 mlrd EUR. Največjo rast prodaje je beležil segment supermarketov, ki se jim je v letu 2019 prodaja povečala za 10 %. Po napovedih se bo prodaja v trgovskih verigah z živili v prihodnjih petih letih povečevala po 3 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 3,1 mlrd EUR. Največja trgovska veriga v Latviji je Maxima Latvia SIA, ki je imela v letu 2019 30 % tržni delež. Z 28 % tržnim deležem ji sledi Rimi Latvia SIA.

Spletna prodaja se je v Latviji v letu 2019 povečala za visokih 21 % in dosegla vrednost 394,8 mio EUR. Po napovedih bo spletna prodaja v Latviji v prihodnjih petih letih rasla po 11 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 674 mio EUR. Največji spletni ponudnik na latvijskem trgu je Mobilukss SIA, ki je imel v letu 2019 16 % tržni delež. V letu 2020 pa bo svojo spletno trgovino v Latviji odprla tudi IKEA.

 
Največji trgovci na drobno po prihodkih: 
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Rimi Latvia Sia 863,94
Maxima Latvija Sia 788,14
Depo Diy Sia 234,73
Virsi-A As 176,15
Viada Baltija As 164,81
Lenoka Sia 158,17
Firma Madara 89 Sia 142,17
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Podobno kot v drugih evropskih državah so tudi v Latviji na voljo različni načini plačila za izvoznike. Ti so odvisni od stopnje zaupanja in poslovnega odnosa med kupcem in prodajalcem. Največkrat se uporabljajo plačila na odprt račun, avansna plačila ali akreditivi.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Latvijo na 52. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.

Zaradi skromne baze naravnih virov v Latviji in njene strateške lege med EU in velikimi trgi na vzhodu, je transportni sektor eden najpomembnejših v državi. Geografski položaj Latvije, njena infrastruktura, bližina Rusije in tesne vezi z drugimi nekdanjimi sovjetskimi državami, predstavljajo prednosti tega sektorja. Transportni sektor prispeva k BDP države več kot celotna predelovalna industrija.

Latvija ima tri glavna pristanišča; Riga, Ventspils in Liepaja. Latvijska pristanišča so v obdobju januar-avgust 2020 pretovorila 29,74 mio ton tovora, kar je -29,7 % manj kot v enakem obdobju lani.

Glavno letališče Latvije je v glavnem mestu Riga in je pravo prometno vozlišče. V letu 2019 je bilo glede na število potnikov tretje najhitreje rastoče letališče v Evropi. Poslovanje letališča pa je v letu 2020 močno prizadela pandemija Covid-19. V prvih šestih mesecih 2020 je letališče ustvarilo 16,7 mio EUR prihodkov (-45,8 % manj kot v enakem obdobju lani) in 6,5 mio EUR izgube.

Latvija ima dobre železniške povezave, ki potekajo večinoma od vzhoda proti zahodu, do nekdanjih držav Sovjetske zveze. Projekt Rail Baltica (železniški koridor sever-jug), ki bo povezoval Estonijo, Latvijo in Litvo z ostalo Evropo, je v fazi načrtovanja in se bo predvidoma končal leta 2025. Zaradi pandemije korona virusa je močno upadel tudi železniški transport. V prvem polletju 2020 je tovorni promet v železniškem prometu znašal 11,6 mio ton, kar je -47,2 % manj kot v enakem obdobju 2019.


Več:

Poslovni imeniki in koristne povezave:

  • 1188.lv - latvijski poslovni imenik
  • exim.lv - latvijski poslovni imenik izvoznikov in uvoznikov v Latviji
  • viss.lv - latvijski poslovni imenik
  • expat - poslovni imenik latvijskih podjetij
  • kontakti.lv - poslovni imenik latvijskih podjetij
  • searchyellowdirectory - latvijske rumene strani
 
 
Posodobljeno oktober 2020.

_