Estonija

Predstavitev gospodarstva Estonije

Predstavitev države

Uradni naziv Eesti Vabariik / Republika Estonija
Mednarodna oznaka EE/EST
Glavno mesto Tallinn
Velikost (km2) 45.277
Prebivalci (mio) 1,3
Uradni jezik Estonski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Pravoslavci (16,2 %), evangeličanski luteranci (9,9 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas
Klicna številka +372
 



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Tallinn 454.000
Tartu 101.092
Narva 66.980
Kohtla-Jarve 46.060
 

 

Politična ureditev

 
Pravni sistem: Leta 1992 je estonski državni zbor (Riigikogu), razglasil pravno kontinuiteto republike med 1918-1940 in sedanjo državo. Nova ustava je bila leta 1992 sprejeta na referendumu.
Zakonodajna oblast: Enodomni parlament (Riigikogu) ima 101 člana. Vsi člani so izvoljeni neposredno, stranke potrebujejo najmanj 5% glasov za vstop v Riigikogu. Člani lahko kasneje sedijo v parlamentu kot neodvisni. Mandat traja štiri leta.
Volitve: Zadnje volitve: predsedniške (avgust 2021); parlamentarne (3. marec 2019). Naslednje parlamentarne volitve naj bi potekale leta 2023, naslednje predsedniške volitve pa leta 2026.
Vodstvo države: Predsednik Alar Karis (od 11. oktobra 2021).
Izvršilna oblast: Na volitvah 3.3.2019 je zmagala liberalna reformna stranka pod vodstvom Kaje Kallas, ki pa ji ni uspelo sestaviti vlade. Parlament je po dveh mesecih pogajanj potrdil novo koalicijsko vlado stranke Centra, Domovine in EKRE, ki jo je do svojega odstopa, 13. januarja 2021,vodil Juri Ratas. Ratas je odstopil zaradi korupcijskega škandala.
Nova premierka je po njegovem odstopu postala Kaja Kallas, ki vodi desnosredinsko reformno stranko. To je prva ženska na poziciji predsednice vlade v Estoniji, Estonija pa je z njeno izvolitvijo postala prva država, ki ima žensko tako na čelu vlade, kot na mestu predsednice države.
 

Estonija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO (World Trade Organization) in od leta 2010 v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 31 31
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 36,0 33,4 30,5 26,9 27,7
 BDP per capita (v EUR): 27.096 25.142 22.914 20.207 20.893
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 53,5 50,4 47,1 43,5 45,1
 BDP per capita (PPP, v EUR): 40.276 37.925 35.421 32.699 33.954
 Rast BDP (v %): 3,7 4,5 3,4 -3,0 4,1
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 5,5 6,5 6,9 6,8 4,4
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,4 2,7 3,3 -0,6 2,3
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -16,3 -15,7 -14,5 -13,5 -14,2
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 15,6 15,0 14,1 13,3 13,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,2 7,6 4,5 -5,4 6,2
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 5,8 8,9 1,7 0,7 3,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 1,5 2,8 2,8
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 11,0+ 48,3 44,1 68,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 4,0+ 20,0 14,3 21,6
Stopnja tveganja države (op): / 23 23 23 26
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / / / 18 16



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Minimalna bruto mesečna plača se je v Estoniji v letu 2022 povečala na 654 EUR.  

Povprečna mesečna bruto plača je v Q3 2021 znašala 1.538 EUR.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 4,5 7,0 3,9 3,2
Rast javne potrošnje 3,0 0,5 1,0 0,0
Rast investicij -8,0 8,0 8,5 8,0


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Estonija je v letu 2020 uvozila za 16,9 mlrd EUR, izvozila pa za 15,8 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -1,1 mlrd EUR.  Estonija največ izvaža električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, les in lesne izdelke, strojno opremo ter pohištvo. Vodilni izvozni trg v letu 2020 je bila Finska, kamor so izvozili za 15,1 % celotnega izvoza. V letu 2020 so največ uvažali električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, stroje, vozila ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2020 uvozili iz Nemčije (9,7 % od celotnega uvoza), Kitajske, Finske, Rusije in Poljske.

 

Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2022 (grafični prikaz)

(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Električna in elektronska oprema 12,4 Električna in elektronska oprema 16,4
Mineralna goriva, olja 11,2 Mineralna goriva, olja 10,7
Stroji, jedrski reaktorji 10,3 Les in lesni izdelki 10,1
Vozila 9,4 Stroji, jedrski reaktorji 8,8
Plastika in plastični izdelki 4,4 Pohištvo 7,0
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Nemčija 9,7 Finska 15,1
Kitajska 9,2 Švedska 10,0
Finska 9,1 Latvija 8,7
Rusija 9,1 Rusija 8,4
Poljska 5,5 ZDA 7,7
Slovenija (35. mesto) 0,2 Slovenija (55. mesto) 0,1

 

Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Estoniji so v letu 2018 znašale 20,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,7 %. Celotne izhodne TNI Estonije so v letu 2018 znašale 6,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 9,3 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Estoniji 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.


 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 10,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Finska, sledita pa ji Švedska in Rusija. Največ investicij je na področju nepremičnin in komunikacij.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Finska 2.481,6
Švedska 1.335,6
Rusija 720,5
Norveška 628,9
Združeno kraljestvo 538,9
Druge države 4.798,3
Skupaj 10.503,8
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 1.629,8
Komunikacije 1.218,6
Transport 934,0
Finančne storitve 908,7
Obnovljivi viri energije 896,2
Drugi sektorji 4.916,5
Skupaj 10.503,8
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Tele2 Estonia 223,0
Elisa Eesti 181,2
Eolane Tallinn (Elcoteq Tallinn) 179,8
Nordea Pank 150,5
DnB NORD 120,4
ABB (Asea Brown Boveri) 91,1
Hkscan Oyj 72,6

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo