Estonija 
Predstavitev gospodarstva Estonije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Eesti Vabariik / Republika Estonija |
| Mednarodna oznaka | EE/EST |
| Glavno mesto | Tallinn |
| Velikost (km2) | 45.277 |
| Prebivalci (mio) | 1,3 |
| Uradni jezik | Estonski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (16,2 %), evangeličanski luteranci (9,9 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +372 |
Prebivalstvo Estonije
Estonija ima 1,3 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tallinn | 454.000 |
| Tartu | 101.092 |
| Narva | 66.980 |
| Kohtla-Jarve | 46.060 |
Politična ureditev
| Pravni sistem: | Leta 1992 je estonski državni zbor (Riigikogu), razglasil pravno kontinuiteto republike med 1918-1940 in sedanjo državo. Nova ustava je bila leta 1992 sprejeta na referendumu. |
| Zakonodajna oblast: | Enodomni parlament (Riigikogu) ima 101 člana. Vsi člani so izvoljeni neposredno, stranke potrebujejo najmanj 5% glasov za vstop v Riigikogu. Člani lahko kasneje sedijo v parlamentu kot neodvisni. Mandat traja štiri leta. |
| Volitve: | Zadnje volitve: predsedniške (avgust 2021); parlamentarne (5. marec 2023). Naslednje parlamentarne volitve naj bi potekale leta 2027, naslednje predsedniške volitve pa leta 2026. |
| Vodstvo države: | Predsednik Alar Karis (od 11. oktobra 2021). |
| Izvršilna oblast: | 5. marca 2023 so v Estoniji potekale zadnje parlamentarne volitve. Ponovno je bila izvoljena dosedanja premierka Kaja Kallas. Njena Reformistična stranka je dobila 37 sedežev v parlamentu, 3 več, kot si jih je zagotovila na zadnjih volitvah pred štirimi leti. Konservativna ljudska stranka je dobila le 17 od 101 sedeža, 2 manj, kot jih je imela prej. Premierka: Kaja Kallas |
Estonija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO (World Trade Organization) in od leta 2010 v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).
Vir: EIU; Factiva, marec 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 31++ | 31 | 31 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 42,3 | 39,5 | 36,2 | 31,5 | 27,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 31.800 | 29.638 | 27.190 | 23.643 | 20.681 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 61,9 | 58,6 | 57,2 | 48,2 | 44,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 46.494 | 44.051 | 42.931 | 36.210 | 33.319 |
| Rast BDP (v %): | 3,2 | -1,2 | -1,3 | 8,0 | -0,6 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,7 | 6,1 | 5,6 | 6,2 | 6,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 4,1 | 9,7 | 19,4 | 4,5 | -0,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -24,3 | -22,4 | -21,6 | -14,9 | -13,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 21,1 | 19,7 | 19,1 | 13,8 | 13,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 6,9 | -0,3 | 5,0 | 19,9 | -5,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 7,6 | -2,4 | 5,8 | 21,0 | 0,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 1,1 | -0,7 | 3,0 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 42,4+ | 76,2 | 48,1 | 44,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 17,4+ | 32,4 | 19,9 | 14,3 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 25 | 26 | 23 | 23 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 18 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.
Delo v Estoniji
Državljani EU imajo pravico do dela v Estoniji brez posebnih omejitev, medtem ko morajo tujci iz drugih držav pridobiti dovoljenje za delo in prebivanje v državi.
Največ povpraševanja je po visoko-kvalificiranih strokovnjakih in začasnih nekvalificiranih delavcih.
Le okoli 30 % prostih delovnih mest na estonskem trgu dela je prosto dostopnih. Največ delovnih mest se v Estoniji pridobi preko mreže poznanstev in priporočil.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača se je v Estoniji s 1.1.2023 dvignila za 71 EUR na 725 EUR.Po podatkih Statističnega urada Estonije, je v Q3 2022 povprečna mesečna bruto plača znašala 1.679 EUR, kar je 8,1 % več kot v enakem obdobju 2021.
Po ekonomskih dejavnostih so bile povprečne mesečne bruto plače v tem obdobju najvišje v IKT sektorju (3.059 EUR), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.606 EUR) ter v energetiki (2.235 EUR).
Povprečne bruto plače so bile najnižje v gostinstvu (1.089 EUR).
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,4 | 1,0 | 3,0 | 3,7 |
| Rast javne potrošnje | 2,0 | 0,7 | 1,7 | 0,0 |
| Rast investicij | -10,9 | 5,0 | 3,0 | 4,3 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Estonija je v letu 2022 izvozila za 18,4 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 20,2 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -1,8 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Estonija največ izvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, les, strojno opremo ter pohištvo.
- Največ so v letu 2022 izvozili na Finsko (14,5 % od celotnega izvoza), sledijo Latvija, Švedska, Litva in Nemčija.
- Estonija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila ter les.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Finske (16,8 % od celotnega uvoza), sledijo Litva, Nemčija, Latvija in Rusija.
Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 19,1 | Mineralna goriva, olja | 18,6 |
| Električna in elektronska oprema | 10,7 | Električna in elektronska oprema | 12,9 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,5 | Les in lesni izdelki | 11,1 |
| Vozila | 8,8 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,9 |
| Les in lesni izdelki | 4,1 | Pohištvo | 6,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Finska | 16,8 | Finska | 14,5 |
| Litva | 9,9 | Latvija | 14,0 |
| Nemčija | 9,6 | Švedska | 9,2 |
| Latvija | 9,5 | Litva | 6,1 |
| Rusija | 7,4 | Nemčija | 5,8 |
| Slovenija (32. mesto) | 0,3 | Slovenija (52. mesto) | 0,1 |
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Estoniji so v letu 2021 znašale 29,5 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 11,2 %.
- Celotne izhodne TNI Estonije so v letu 2021 znašale 10,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 16,2 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Estoniji 2021 - 2022 (grafični prikaz)
Največji vlagatelji v Estonijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Finska | 6.349 |
| Švedska | 6.285 |
| Luksemburg | 3.120 |
| Združeno kraljestvo | 2.027 |
| Nizozemska | 1.791 |
| Nemčija | 1.331 |
| Litva | 1.273 |
| Latvija | 802 |
| Rusija | 794 |
| Danska | 710 |
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Poglejte si tudi:
