Estonija 
Predstavitev gospodarstva Estonije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Eesti Vabariik / Republika Estonija |
| Mednarodna oznaka | EE/EST |
| Glavno mesto | Tallinn |
| Velikost (km2) | 45.277 |
| Prebivalci (mio) | 1,3 |
| Uradni jezik | Estonski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (16,2 %), evangeličanski luteranci (9,9 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +372 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tallinn | 454.000 |
| Tartu | 101.092 |
| Narva | 66.980 |
| Kohtla-Jarve | 46.060 |
Politična ureditev
| Pravni sistem: | Leta 1992 je estonski državni zbor (Riigikogu), razglasil pravno kontinuiteto republike med 1918-1940 in sedanjo državo. Nova ustava je bila leta 1992 sprejeta na referendumu. |
| Zakonodajna oblast: | Enodomni parlament (Riigikogu) ima 101 člana. Vsi člani so izvoljeni neposredno, stranke potrebujejo najmanj 5% glasov za vstop v Riigikogu. Člani lahko kasneje sedijo v parlamentu kot neodvisni. Mandat traja štiri leta. |
| Volitve: | Zadnje volitve: predsedniške (avgust 2021); parlamentarne (3. marec 2019). Naslednje parlamentarne volitve naj bi potekale leta 2023, naslednje predsedniške volitve pa leta 2026. |
| Vodstvo države: | Predsednik Alar Karis (od 11. oktobra 2021). |
| Izvršilna oblast: | Na volitvah 3.3.2019 je zmagala liberalna reformna stranka pod vodstvom Kaje Kallas, ki pa ji ni uspelo sestaviti vlade. Parlament je po dveh mesecih pogajanj potrdil novo koalicijsko vlado stranke Centra, Domovine in EKRE, ki jo je do svojega odstopa, 13. januarja 2021,vodil Juri Ratas. Ratas je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Nova premierka je po njegovem odstopu postala Kaja Kallas, ki vodi desnosredinsko reformno stranko. To je prva ženska na poziciji predsednice vlade v Estoniji, Estonija pa je z njeno izvolitvijo postala prva država, ki ima žensko tako na čelu vlade, kot na mestu predsednice države. |
Estonija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO (World Trade Organization) in od leta 2010 v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2022-2018
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 31 | 31 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 36,0 | 33,4 | 30,5 | 26,9 | 27,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 27.096 | 25.142 | 22.914 | 20.207 | 20.893 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 53,5 | 50,4 | 47,1 | 43,5 | 45,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 40.276 | 37.925 | 35.421 | 32.699 | 33.954 |
| Rast BDP (v %): | 3,7 | 4,5 | 3,4 | -3,0 | 4,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,5 | 6,5 | 6,9 | 6,8 | 4,4 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,4 | 2,7 | 3,3 | -0,6 | 2,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -16,3 | -15,7 | -14,5 | -13,5 | -14,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 15,6 | 15,0 | 14,1 | 13,3 | 13,3 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 5,2 | 7,6 | 4,5 | -5,4 | 6,2 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,8 | 8,9 | 1,7 | 0,7 | 3,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 1,5 | 2,8 | 2,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 11,0+ | 48,3 | 44,1 | 68,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 4,0+ | 20,0 | 14,3 | 21,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 23 | 23 | 23 | 26 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 18 | 16 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača se je v Estoniji v letu 2022 povečala na 654 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača je v Q3 2021 znašala 1.538 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,5 | 7,0 | 3,9 | 3,2 |
| Rast javne potrošnje | 3,0 | 0,5 | 1,0 | 0,0 |
| Rast investicij | -8,0 | 8,0 | 8,5 | 8,0 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Estonija je v letu 2020 uvozila za 16,9 mlrd EUR, izvozila pa za 15,8 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -1,1 mlrd EUR. Estonija največ izvaža električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, les in lesne izdelke, strojno opremo ter pohištvo. Vodilni izvozni trg v letu 2020 je bila Finska, kamor so izvozili za 15,1 % celotnega izvoza. V letu 2020 so največ uvažali električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, stroje, vozila ter plastiko in plastične izdelke. Največ so v letu 2020 uvozili iz Nemčije (9,7 % od celotnega uvoza), Kitajske, Finske, Rusije in Poljske.
Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 12,4 | Električna in elektronska oprema | 16,4 |
| Mineralna goriva, olja | 11,2 | Mineralna goriva, olja | 10,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,3 | Les in lesni izdelki | 10,1 |
| Vozila | 9,4 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,8 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,4 | Pohištvo | 7,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 9,7 | Finska | 15,1 |
| Kitajska | 9,2 | Švedska | 10,0 |
| Finska | 9,1 | Latvija | 8,7 |
| Rusija | 9,1 | Rusija | 8,4 |
| Poljska | 5,5 | ZDA | 7,7 |
| Slovenija (35. mesto) | 0,2 | Slovenija (55. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Estoniji so v letu 2018 znašale 20,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,7 %. Celotne izhodne TNI Estonije so v letu 2018 znašale 6,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 9,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Estoniji 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 10,5 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Finska, sledita pa ji Švedska in Rusija. Največ investicij je na področju nepremičnin in komunikacij.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Finska | 2.481,6 |
| Švedska | 1.335,6 |
| Rusija | 720,5 |
| Norveška | 628,9 |
| Združeno kraljestvo | 538,9 |
| Druge države | 4.798,3 |
| Skupaj | 10.503,8 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 1.629,8 |
| Komunikacije | 1.218,6 |
| Transport | 934,0 |
| Finančne storitve | 908,7 |
| Obnovljivi viri energije | 896,2 |
| Drugi sektorji | 4.916,5 |
| Skupaj | 10.503,8 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Tele2 Estonia | 223,0 |
| Elisa Eesti | 181,2 |
| Eolane Tallinn (Elcoteq Tallinn) | 179,8 |
| Nordea Pank | 150,5 |
| DnB NORD | 120,4 |
| ABB (Asea Brown Boveri) | 91,1 |
| Hkscan Oyj | 72,6 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
