Estonija

Predstavitev gospodarstva Estonije

Predstavitev države

 
Uradni naziv Eesti Vabariik / Republika Estonija
Mednarodna oznaka EE/EST
Glavno mesto Tallinn
Velikost (km2) 45.277
Prebivalci (mio) 1,3
Uradni jezik Estonski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Pravoslavci (16,2 %), evangeličanski luteranci (9,9 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas
Klicna številka +372
 



 

Prebivalstvo Estonije


Estonija ima 1,3 milijona prebivalcev.
 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Tallinn 454.000
Tartu 101.092
Narva 66.980
Kohtla-Jarve 46.060
 

 

Politična ureditev

 
Pravni sistem: Leta 1992 je estonski državni zbor (Riigikogu), razglasil pravno kontinuiteto republike med 1918-1940 in sedanjo državo. Nova ustava je bila leta 1992 sprejeta na referendumu.
Zakonodajna oblast: Enodomni parlament (Riigikogu) ima 101 člana. Vsi člani so izvoljeni neposredno, stranke potrebujejo najmanj 5% glasov za vstop v Riigikogu. Člani lahko kasneje sedijo v parlamentu kot neodvisni. Mandat traja štiri leta.
Volitve: Zadnje volitve: predsedniške (avgust 2021); parlamentarne (5. marec 2023). Naslednje parlamentarne volitve naj bi potekale leta 2027, naslednje predsedniške volitve pa leta 2026.
Vodstvo države: Predsednik Alar Karis (od 11. oktobra 2021).
Izvršilna oblast: 5. marca 2023 so v Estoniji potekale zadnje parlamentarne volitve. Ponovno je bila izvoljena dosedanja premierka Kaja Kallas. Njena Reformistična stranka je dobila 37 sedežev v parlamentu, 3 več, kot si jih je zagotovila na zadnjih volitvah pred štirimi leti. Konservativna ljudska stranka je dobila le 17 od 101 sedeža, 2 manj, kot jih je imela prej.
Premierka: Kaja Kallas (od 26.1.2021)
 

Estonija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO (World Trade Organization) in od leta 2010 v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).


Vir: EIU; Factiva, januar 2024.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020

  2024* 2023* 2022 2021 2020
 Število prebivalcev (v mio): 1,3 1,3 1,3 1,3 1,3
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 31++ 31 31
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 42,3 39,5 36,2 31,5 27,5
 BDP per capita (v EUR): 31.800 29.638 27.190 23.643 20.681
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 61,9 58,6 57,2 48,2 44,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 46.494 44.051 42.931 36.210 33.319
 Rast BDP (v %): 3,2 -1,2 -1,3 8,0 -0,6
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 5,7 6,1 5,6 6,2 6,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 4,1 9,7 19,4 4,5 -0,6
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -24,3 -22,4 -21,6 -14,9 -13,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 21,1 19,7 19,1 13,8 13,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 6,9 -0,3 5,0 19,9 -5,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 7,6 -2,4 5,8 21,0 0,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 1,1 -0,7 3,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 90,4+ 76,2 48,1 44,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 33,6+ 32,4 19,9 14,3
Stopnja tveganja države (op): / 25 26 23 23
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / / / / 18



Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.                                                                                                     
(*)   EIU napoved                                                                                                  
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                          
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-nov (posodobljeno februar 2024).                                                                                                 
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.                                                                                                     
(/)  Podatek ni na voljo.                  
                                                                                    
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.

 

Delo v Estoniji

 

Državljani EU imajo pravico do dela v Estoniji brez posebnih omejitev, medtem ko morajo tujci iz drugih držav pridobiti dovoljenje za delo in prebivanje v državi.

Največ povpraševanja je po visoko-kvalificiranih strokovnjakih in začasnih nekvalificiranih delavcih.

Le okoli 30 % prostih delovnih mest na estonskem trgu dela je prosto dostopnih. Največ delovnih mest se v Estoniji pridobi preko mreže poznanstev in priporočil.
 
 

Povprečna in minimalna bruto plača


Minimalna bruto mesečna plača se je v Estoniji v Q1 2024 dvignila na 820 EUR.

Po podatkih Statističnega urada Estonije, se je v Q3 2023 povprečna bruto plača znižala na 1.812 EUR.

Po ekonomskih dejavnostih so bile povprečne mesečne bruto plače v tem obdobju najvišje v IKT sektorju  (3.222 EUR), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.813 EUR), ter v energetiki (2.376 EUR). Najnižje povprečne bruto plače so bile v gostinstvu (1.197 EUR).

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2022 2023* 2024* 2025*
Rast zasebne potrošnje 2,4 1,0 3,0 3,7
Rast javne potrošnje 2,0 0,7 1,7 0,0
Rast investicij -10,9 5,0 3,0 4,3


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Estonija je v letu 2022 izvozila za 18,4 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 20,2 mlrd EUR. 
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -1,8 mlrd EUR. 
  • V letu 2022 je Estonija največ izvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, les, strojno opremo ter pohištvo.
  • Največ so v letu 2022 izvozili na Finsko (14,5 % od celotnega izvoza), sledijo Latvija, Švedska, Litva in Nemčija.
  • Estonija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila ter les.
  • Največ so v letu 2022 uvozili iz Finske (16,8 % od celotnega uvoza), sledijo Litva, Nemčija, Latvija in Rusija.
 

Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)

(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2022 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2022 % od celote
Mineralna goriva, olja 19,1 Mineralna goriva, olja 18,6
Električna in elektronska oprema 10,7 Električna in elektronska oprema 12,9
Stroji, jedrski reaktorji 9,5 Les in lesni izdelki 11,1
Vozila 8,8 Stroji, jedrski reaktorji 7,9
Les in lesni izdelki 4,1 Pohištvo 6,3
 
Vodilni uvozni trgi 2022 % od celote Vodilni izvozni trgi 2022 % od celote
Finska 16,8 Finska 14,5
Litva 9,9 Latvija 14,0
Nemčija 9,6 Švedska 9,2
Latvija 9,5 Litva 6,1
Rusija 7,4 Nemčija 5,8
Slovenija (32. mesto) 0,3 Slovenija (52. mesto) 0,1


 

Vir: Factiva; ITC, junij 2023.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Estoniji so v letu 2021 znašale 29,5 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 11,2 %.
  • Celotne izhodne TNI Estonije so v letu 2021 znašale 10,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 16,2 %.


Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Estoniji 2021 - 2022 (grafični prikaz)

Največji vlagatelji v Estonijo

Države vlagateljice mio EUR
Finska 6.349
Švedska 6.285
Luksemburg 3.120
Združeno kraljestvo 2.027
Nizozemska 1.791
Nemčija 1.331
Litva 1.273
Latvija 802
Rusija 794
Danska 710

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
 

 

Poglejte si tudi: