Estonija 
Predstavitev gospodarstva Estonije
| Predstavitev gospodarstva Estonije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Eesti Vabariik / Republika Estonija |
| Mednarodna oznaka | EE/EST |
| Glavno mesto | Tallinn |
| Velikost (km2) | 45.335 |
| Prebivalci (mio) | 1,37 |
| Uradni jezik | Estonski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (16,5 %), protestanti (9,2 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +372 |
Prebivalstvo Estonije
Estonija ima 1,37 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tallinn | 458.000 |
| Tartu | 98.092 |
| Narva | 53.000 |
| Parnu | 42.000 |
| Kohtla-Jarve | 33.000 |
Politična ureditev
| Pravni sistem: | Leta 1992 je estonski državni zbor (Riigikogu), razglasil pravno kontinuiteto republike med 1918-1940 in sedanjo državo. Nova ustava je bila leta 1992 sprejeta na referendumu. |
| Zakonodajna oblast: | Enodomni parlament (Riigikogu) ima 101 člana. Vsi člani so izvoljeni neposredno, stranke potrebujejo najmanj 5% glasov za vstop v Riigikogu. Člani lahko kasneje sedijo v parlamentu kot neodvisni. Mandat traja štiri leta. |
| Volitve: | Zadnje volitve: predsedniške (avgust 2021); parlamentarne (5. marec 2023). Naslednje parlamentarne volitve naj bi potekale leta 2027, naslednje predsedniške volitve pa leta 2026. |
| Vodstvo države: | Predsednik Alar Karis (od 11. oktobra 2021). |
| Izvršilna oblast: | 5. marca 2023 so v Estoniji potekale zadnje parlamentarne volitve. Ponovno je bila izvoljena dosedanja premierka Kaja Kallas. Njena Reformistična stranka je dobila 37 sedežev v parlamentu, 3 več, kot si jih je zagotovila na zadnjih volitvah pred štirimi leti. Konservativna ljudska stranka je dobila le 17 od 101 sedeža, 2 manj, kot jih je imela prej. Premierka: Kaja Kallas (od 26.1.2021) |
Estonija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO (World Trade Organization) in od leta 2010 v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).
Vir: EIU; Factiva, januar 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2025-2021
| 2025* | 2024* | 2023 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,4 | 1,4 | 1,4 | 1,3 | 1,3 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 31 | 31 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 42,1 | 40,2 | 37,7 | 36,0 | 31,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 30.840 | 29.460 | 27.595 | 26.720 | 23.435 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 59,2 | 57,0 | 55,9 | 57,1 | 47,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 43.436 | 41.730 | 40.940 | 42.347 | 35.863 |
| Rast BDP (v %): | 2,2 | -0,5 | -3,0 | -0,5 | 7,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 7,7 | 8,1 | 6,4 | 5,6 | 6,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,5 | 4,2 | 9,1 | 19,4 | 4,5 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -20,5 | -19,8 | -20,3 | -22,7 | -17,7 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 17,7 | 17,0 | 17,9 | 20,1 | 16,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,1 | -4,8 | -6,9 | 3,0 | 22,1 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,7 | -4,1 | -5,2 | 3,2 | 23,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 4,2 | 1,0 | 0,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 96,0+ | 90,5 | 76,2 | 48,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 29,5+ | 34,1 | 32,4 | 19,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 24 | 26 | 26 | 23 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 18 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-nov 2024 (posodobljeno januar 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2024.
Socialni in okoljski kazalniki Estonije
Če vas zanima stanje Estonije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Estoniji
Državljani EU imajo pravico do dela v Estoniji brez posebnih omejitev, medtem ko morajo tujci iz drugih držav pridobiti dovoljenje za delo in prebivanje v državi.
Največ povpraševanja je po visoko-kvalificiranih strokovnjakih in začasnih nekvalificiranih delavcih.
Le okoli 30 % prostih delovnih mest na estonskem trgu dela je prosto dostopnih. Največ delovnih mest se v Estoniji pridobi preko mreže poznanstev in priporočil.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača se je v Estoniji v Q1 2024 dvignila na 820 EUR.
Po podatkih Statističnega urada Estonije, se je v Q3 2023 povprečna bruto plača znižala na 1.812 EUR.
Po ekonomskih dejavnostih so bile povprečne mesečne bruto plače v tem obdobju najvišje v IKT sektorju (3.222 EUR), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.813 EUR), ter v energetiki (2.376 EUR). Najnižje povprečne bruto plače so bile v gostinstvu (1.197 EUR).
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2023 | 2024* | 2025* | 2026* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | -1,2 | 0,3 | 1,4 | 2,2 |
| Rast javne potrošnje | 0,9 | 3,3 | 1,5 | 0,6 |
| Rast investicij | -3,4 | -2,3 | 3,1 | 2,9 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2024.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Estonija je v letu 2023 izvozila za 20,7 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 23,6 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -2,9 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Estonija največ izvažala električno in elektronsko opremo, les, nafto in plin, strojno opremo ter vozila.
- Največ so v letu 2023 izvozili na Finsko (16,9 % od celotnega izvoza), sledijo Latvija, Švedska, Litva in Nemčija.
- Estonija je v letu 2023 največ uvažala električno in elektronsko opremo, vozila, nafto in plin, strojno opremo ter plastiko.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Finske (15,4 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Latvija, Litva in Švedska.
Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 13,3 | Električna in elektronska oprema | 14,3 |
| Vozila | 12,4 | Les in lesni izdelki | 10,7 |
| Mineralna goriva, olja | 11,7 | Mineralna goriva, olja | 9,9 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,1 | Stroji, jedrski reaktorji | 9,4 |
| Plastika in plastični izdelki | 3,8 | Vozila | 8,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Finska | 15,4 | Finska | 16,9 |
| Nemčija | 11,6 | Latvija | 11,9 |
| Latvija | 10,8 | Švedska | 9,4 |
| Litva | 10,3 | Litva | 8,2 |
| Švedska | 7,7 | Nemčija | 6,6 |
| Slovenija (26. mesto) | 0,4 | Slovenija (44. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Estoniji so v letu 2022 znašale 28,5 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 8,5 %.
- Celotne izhodne TNI Estonije so v letu 2022 znašale 10,4 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 23,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Estoniji 2022 - 2023 (grafični prikaz)
Največji vlagatelji v Estonijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Finska | 6.349 |
| Švedska | 6.285 |
| Luksemburg | 3.120 |
| Združeno kraljestvo | 2.027 |
| Nizozemska | 1.791 |
| Nemčija | 1.331 |
| Litva | 1.273 |
| Latvija | 802 |
| Rusija | 794 |
| Danska | 710 |
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Poglejte si tudi:
