Estonija

Predstavitev gospodarstva Estonije

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Eesti Vabariik / Republika Estonija

EE / EST

Tallinn

45.277

1,3

Estonski (67,3%)

Evangeličanski luteranci 9,9 %, pravoslavni 16,2 %, ostali kristijani 2,2 %, neopredeljeni 55 %, ostali 16,7 %

20.700 EUR (2019)

Evro (EUR)

GMT + 2 (1 uro pred Slovenijo)

+ 372



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Tallinn 454.000
Tartu 101.092
Narva 66.980
Kohtla-Jarve 46.060
 

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

Leta 1992 je estonski državni zbor (Riigikogu), razglasil pravno kontinuiteto republike med 1918-1940 in sedanjo državo. Nova ustava je bila leta 1992 sprejeta na referendumu.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Riigikogu) ima 101 člana. Vsi člani so izvoljeni neposredno, stranke potrebujejo najmanj 5% glasov za vstop v Riigikogu. Člani lahko kasneje sedijo v parlamentu kot neodvisni. Mandat traja štiri leta.

Volitve:

Zadnje volitve: predsedniške (oktober 2016); parlamentarne (3. marec 2019). Naslednje parlamentarne volitve naj bi potekale leta 2023, naslednje predsedniške volitve pa leta 2021.

Vodstvo države:

Predsednica Kersti Kaljulaid je bila izvoljena v oktobru 2016.

Izvršilna oblast:

Na volitvah 3.3.2019 je zmagala liberalna reformna stranka pod vodstvom Kaje Kallas, ki pa ji ni uspelo sestaviti vlade. Parlament je po dveh mesecih pogajanj potrdil novo koalicijsko vlado stranke Centra, Domovine in EKRE, ki jo vodi dosedanji predsednik vlade Juri Ratas.

 

Estonija je polnopravna članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v WTO (World Trade Organization) in od leta 2010 v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development).


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Estonska vlada si bo v letih 2020-2023 prizadevala za

  • družini prijazno državo
  • napredno gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju
  • učinkovito javno upravo
  • varno državo

Vlada namerava sprejeti nacionalni zdravstveni načrt za obdobje 2020–2030, ki bo določil najpomembnejše prednostne naloge za izboljšanje zdravja v naslednjem desetletju, si prizadeval za podaljšanje življenjske dobe, bolj zdravo življenje državljanov ter zmanjšanje neenakosti na področju zdravja. Zagotoviti želi bolj dostopno zdravstveno oskrbo ter skrajšati čakalne dobe. Ena od prednostnih nalog je tudi redno spremljanje zdravja otrok in mladih. Vlada namerava izvesti reformo II pokojninskega stebra in ob zadostnih proračunskih sredstvih tudi povišati pokojnine. Nadaljevati namerava z gradnjo domov za ostarele, ter povečati storitve na področju nege oseb s posebnimi potrebami.

Vlada si je za  enega od dolgoročnih ciljev zastavila povečanje sredstev za raziskave in razvoj in sicer v zasebnem sektorju na 2 %, v javnem sektorju pa na 1 % BDP. Vlada bo nudila tudi finančno podporo za digitalizacijo podjetij.

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.


Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge