Prvi estonski dolgoročni projekt shranjevanja energije - Zero Terrain Paldiski

torek, 09. april 2024
 

Zero Terrain Paldiski predstavlja pomemben mejnik v estonskem energetskem sistemu  

Estonija si je zastavila cilj, da do leta 2030 poveča delež obnovljivih virov energije v državi na 100 %.

Da bi lažje dosegli ta cilj, je estonsko ministrstvo za podnebje z estonskim energetskim podjetjem Zero Terrain podpisalo memorandum o soglasju, v okviru katerega obe strani iščeta rešitve za uresničitev projekta prve črpalne hidroelektrarne (PHS) v Estoniji.


Podzemna elektrarna za dolgoročno shranjevanje energije Zero Terrain Paldiski predstavlja pomemben napredek konvencionalne tehnologije PHS, ki omogoča gradnjo kjer koli, tudi na ravnem.

Zero Terrain Paldiski predstavlja pomemben mejnik v energetskem sistemu države.

Črpalna elektrarna Paldiski je projekt skupnega interesa EU. Je edini greenfield črpalni projekt shranjevanja hidroenergije v severni baltski regiji in bo tudi največja elektrarna v državi.

Projekt Zero Terrain Paldiski je pridobil dovoljenja za večjo gradnjo decembra 2022. Gradnja prve črpalne hidroelektrarne v državi se bo začela leta 2025.

Med nominalnim obratovalnim ciklom 12 ur bo Zero Terrain Paldiski v omrežju proizvedel 6 GWh energije, kar je nekoliko več od povprečne dnevne porabe vseh estonskih gospodinjstev.

Projekt je prejel tudi 1,98 mio EUR nepovratnih sredstev iz državnega programa aplikativnih raziskav, ki bodo namenjena za nadaljnji razvoj modularne zasnove Zero Terrain, začetek razvojnih dejavnosti v drugih državah in vključitev novih vlagateljev v Zero Terrain Paldiski v Estoniji.

Zero Terrain razvija obsežno tehnologijo za shranjevanje energije, ki bo Estoniji in drugim državam omogočila prehod na obnovljivo energijo v večjem obsegu.

Globalna potreba po dolgotrajnem shranjevanju energije je nesporna, zato je zanimanje za to tehnologijo in projekt veliko, zlasti v regijah, kjer tradicionalnega PHS ni mogoče uvesti zaradi geografskih omejitev.

Zero Terrain ima kot partnerje estonsko energetsko podjetje AS Alexela, baltsko-poljsko podjetje za obnovljivo energijo Sunly AS, Vool OÜ, Combiwood Grupp OÜ, Warmeston OÜ in Ronnivara OÜ.

 
 

Estonski energetski sektor 

Estonija je ena energetsko najbolj neodvisnih držav v EU, zaradi naftnega skrilavca, ki predstavlja 55 % estonske energetske mešanice.

Biogoriva, predvsem lesni sekanci, predstavljajo 30 % energije, plin 7 %, drugi obnovljivi viri 6 % in druga fosilna goriva dva 2 %.

Estonija je na pragu velikega energetskega prehoda, ki bo vključeval znatno zmanjšanje vloge doma proizvedenega naftnega skrilavca v prihodnji energetski mešanici države.

Vetrna energija na morju je v Estoniji nastajajoč sektor, ki veliko obeta za prihodnost obnovljive energije v državi. Lokacija Estonije ob obali Baltskega morja zagotavlja znatne vire vetrne energije na morju. Glede na študijo, ki jo je izvedlo Evropsko združenje za vetrno energijo, ima Baltsko morje potencial, da do leta 2030 proizvede do 40 % celotne vetrne energije EU. Razmeroma plitve vode Baltskega morja so idealne za razvoj vetrnih elektrarn na morju.

Estonija je začela izvajati več projektov vetrnih parkov na morju v svojih vodah. Prizadeva si tudi za izboljšanje svoje omrežne infrastrukture in medsebojnih povezav s sosednjimi državami, da bi zagotovila nemoteno integracijo vetrne energije na morju v nacionalno električno omrežje. To bo omogočilo izvoz presežkov energije v sosednje države.

Estonska vetrna energija na morju se sooča z izzivi, vključno z začetnimi kapitalskimi stroški, regulativnimi ovirami in potrebo po kvalificirani delovni sili. Poleg tega je v izogib prekinitvam dobave, ključnega pomena zagotavljanje rešitev za shranjevanje energije.


Viri: Reuters, Dow Jones

 

Preberite tudi:


Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Gospodarstvo ter možnosti vstopa na estonski trg


 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: