Vpliv poplav v Sloveniji na evropsko avtomobilsko industrijo
Poplave v Sloveniji so povzročile škodo celotni evropski avtomobilski industriji
Avgustovske poplave so v Sloveniji povzročile ogromno gospodarsko škodo. Ta je po ocenah vlade dosegla 5 mlrd EUR, kar ustreza skoraj 9 % BDP.
Poplave v Sloveniji pa so povzročile veliko škodo tudi celotni evropski avtomobilski industriji, o čemer pišejo številni tuji mediji.
Zaradi poplav in posledično pomanjkanja avtomobilskih delov, proizvedenih v Sloveniji, sta bili tovarna Volkswagen na Portugalskem in tovarna Škoda na Češkem, prisiljeni ustaviti proizvodnjo, piše EIU.
Zaustavitve proizvodnje, ki naj bi se nadaljevale vsaj do konca novembra, že povzročajo motnje nižje v dobavni verigi, po napovedih EIU pa se bodo motnje v evropskih avtomobilskih dobavnih verigah nadaljevale tudi v prihodnje.
EIU v svojem poročilu navaja, da je avtomobilska industrija pomemben del slovenskega gospodarstva, saj predstavljajo 20 % celotnega izvoza in 10 % BDP, hkrati pa je tesno vpeta v evropske dobavne verige. Vsak avtomobil, proizveden v Evropi, ima vsaj en sestavni del iz Slovenije. Posledično bo imela škoda, ki so jo povzročile avgustovske poplave avtomobilski industriji Slovenije, velik vpliv ne le na slovensko gospodarstvo, ampak širše na evropski avtomobilski sektor.
Zaprtje VW tovarne Autoeuropa na Portugalskem
Zaprtje Volkswagnove tovarne Autoeuropa na Portugalskem, je ena od neposrednih posledic ustavitve proizvodnje v KLS Ljubno, dobavitelju delov, ki ima 17 % tržni delež za svoje komponente v Evropi. V KLS Ljubno so škodo zaradi poplav ocenili na dobrih 30 mio EUR in pričakujejo, da bo proizvodnja zaprta do sredine novembra.
Portugalska družba Autoeuropa je bila prisiljena, da za 9 tednov ustavi proizvodnjo zaradi težav KLS Ljubno. Zaustavitev proizvodnje je že privedla do odpuščanja 300 delavcev za določen čas, od tega 100 delavcev iz tovarne avtomobilov Volkswagen in okoli 200 iz različnih podjetij s sedežem v industrijskem območju Autoeuropa v Palmeli v okrožju Setúbal.
Prekinitev in omejitev proizvodnje v obratih Škoda Auto in Toyota na Češkem
Zaradi motenj podizvajalcev v Sloveniji je prišlo v obdobju od 11. do 17. septembra tudi do prekinitve proizvodnje v Škoda Auto v obratu Kvasiny na Češkem, omejena pa je bila tudi proizvodnja v tovarni Mlada Boleslav.
Glede na to, da ima Škoda 63 % delež v proizvodnji osebnih avtomobilov, bo ta enotedenska prekinitev pustila posledice, zato EIU za september pričakuje slabo poslovanje češkega avtomobilskega sektorja. Ker ima češki avtomobilski sektor približno 25 % delež v proizvodnji, bo to pomenilo tudi slabe rezultate v celotni češki industrijski proizvodnji.
Češka Toyotina tovarna v Kolinu se prav tako sooča z motnjami v dobavi, kar je povzročilo zaustavitev proizvodnje. Toyota je v obdobju januar-avgust 2023 poročala o -10,1 % padcu proizvodnje na Češkem na letni ravni, predvsem zaradi težav s podizvajalci v Sloveniji.
Toyotina avgustovska proizvodnja je na češkem padla za kar -76,8 % medletno, motnje pa so se prenesle v september. Toyota bo imela slabo proizvodnjo tudi septembra, čeprav je proizvodnja ponovno stekla 18. septembra.
Toyotina avgustovska proizvodnja je na češkem padla za kar -76,8 % medletno, motnje pa so se prenesle v september. Toyota bo imela slabo proizvodnjo tudi septembra, čeprav je proizvodnja ponovno stekla 18. septembra.
EIU za Slovenijo v letu 2024 napoveduje spet močnejšo rast
Podatki EIU o slovenski industrijski proizvodnji za obdobje januar–julij 2023 kažejo na -4,2 % letni padec zaradi počasnega zunanjega povpraševanja z izvoznih trgov, kot je Nemčija. Vpliv poplav pa bo še dodatno negativno vplival na celoletno industrijsko proizvodnjo.
EIU zato za Slovenijo napoveduje počasnejšo gospodarsko rast in večji fiskalni primanjkljaj v letu 2023, v letu 2024 pa spet močnejšo rast, saj bodo prizadevanja za obnovo spodbujale naložbe v prihodnjem letu.
Avtomobilske dobavne verige po Evropi pa bodo po napovedih EIU kratkoročno še dodatno motene.
Tudi napovedi Fitch Solutions za leto 2024 optimistični
- Analitiki Fitch Solutions Sloveniji napovedujejo upočasnitev rasti BDP s 5,4 % v letu 2022 na 1,1 % v letu 2023, saj bodo poplave zmanjšale zasebno potrošnjo v zadnjih dveh četrtletjih leta 2023.
- Obeti za leto 2024 so nekoliko bolj optimistični, saj naj bi prizadevanja za obnovo verjetno povečala bruto investicije v osnovna sredstva.
- Fitch napoveduje Sloveniji 2,9 % rast BDP v letu 2024.
Slovenska avtomobilska industrija
Slovenija ima razmeroma majhno avtomobilsko industrijo v primerjavi z večjimi avtomobilskimi državami. Je pa opazno prisotna v proizvodnji avtomobilov, predvsem v luksuznem in nišnem segmentu.
Poročilo Mavericks Business and Market Research navaja, da prihodki slovenske avtomobilske industrije predstavljajo 10 % celotnega BDP države. Sektor predstavlja približno 20 % celotnega izvoza blaga in zaposluje več kot 40.000 Slovencev, od tega neposredno okoli 17.000 v približno 270 podjetjih, kar predstavlja 4,5 % vseh delovnih mest v Sloveniji.
Skupna proizvodnja osebnih avtomobilov v Sloveniji je v zadnjih letih beležila upad. Leta 2019 je Slovenija proizvedla skupno 199.114 osebnih avtomobilov. Leta 2020 se je proizvodnja močno zmanjšala na 141.714 enot, trend upadanja pa se je nadaljeval tudi v letu 2021, ko je proizvodnja osebnih avtomobilov v Sloveniji padla na 95.797 enot, ter v letu 2022, ko se je proizvodnja še dodatno zmanjšala na 68.130 enot.
Proizvodnja avtomobilov v Sloveniji po letih
| Leto | Število proizvedenih avtomobilov |
|---|---|
| 2019 | 199.114 |
| 2020 | 141.714 |
| 2021 | 95.797 |
| 2022 | 68.130 |
V prodaji avtomobilov ima v Sloveniji največji tržni delež Volkswagen. Ta je v letu 2022 znašal 15,9 %. Sledi mu Škoda z 9,9 % tržnim deležem, tretji pa Renault z 8,7 % tržnim deležem. Hyundai in Toyota sta imela lani 6,9 %, oziroma 6,4 % tržni delež, Kia in Peugeot pa 6,2 %, oziroma 5,4 % tržni delež. Sledijo Citroen s 4,6 %, ter Dacia in Opel z vsak po 4,1 %. Širok nabor različnih drugih blagovnih znamk predstavlja preostalih 27,7 % tržni delež.
Zadnja leta v Sloveniji veliko rast beleži tudi trg električnih avtomobilov. Baterijska električna vozila (BEV) imajo zdaj 10,7 % tržni delež, tesno pa jim sledijo hibridna električna vozila (HEV) z 9,6 % tržnim deležem.
Viri: EIU, Porugal Resident, Fitch Solutions, Mavericks Business and Market Research
Preberite tudi:
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.
