Češka 
Predstavitev gospodarstva Češke
Predstavitev države
| Uradni naziv | Ceská republika / Češka republika |
| Mednarodna oznaka | CZ/CZE |
| Glavno mesto | Praga |
| Velikost (km2) | 78.866 |
| Prebivalci (mio) | 10,7 |
| Uradni jezik | Češki. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Ateisti (34,5 %), rimo-katoliki (10,4 %), protestanti (1,1 %) |
| Denarna enota | Češka krona (CZK) |
| Čas | GMT + 1 (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas |
| Klicna številka | +420 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Praga | 1.324.000 |
| Brno | 381.000 |
| Ostrava | 288.000 |
| Plzen | 175.000 |
| Liberec | 105.000 |
| Olomouc | 101.000 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Zakonodajna oblast: |
Poslanska zbornica (spodnji dom parlamenta) ima 200 članov, Senat (zgornji dom) ima 81 članov. |
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so bile januarja 2018, zadnje parlamentarne pa 8. in 9. oktobra 2021. Naslednje parlamentarne volitve bodo oktobra 2025, predsedniške pa januara 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik Miloš Zeman je bil ponovno izvoljen za petletni mandat v januarju 2018. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 8. in 9. 10.2021, je zmagala desnosredinska opozicijska skupina SPOLU (Skupaj) in za las premagala stranko ANO premierja Andreja Babiša. Rezultati: Spolu (27,72 %), ANO (27,2 %), Pirati/župani (15,54 %). Premier: Petr Fiala (od 17. decembra 2021) |
Češka je članica EU (European Union), CEFTA (Central European Free Trade Agreement), ITC (International Trade Center), OECD (Organization for Economic co-operation and development) in WTO (World Trade Organisation).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 10,7 | 10,7 | 10,7 | 10,7 | 10,7 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 139 | 138 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 272,7 | 256,0 | 233,5 | 215,3 | 225,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 25.383 | 23.844 | 21.772 | 20.105 | 21.098 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 466,2 | 439,1 | 404,8 | 394,7 | 412,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 43.384 | 40.889 | 37.744 | 36.860 | 38.634 |
| Rast BDP (v %): | 3,6 | 4,1 | 3,1 | -5,8 | 3,0 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 2,6 | 2,7 | 2,8 | 2,6 | 2,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,1 | 8,1 | 3,8 | 3,2 | 2,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -168,3 | -159,0 | -144,7 | -119,6 | -130,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 171,0 | 161,4 | 150,6 | 130,5 | 139,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,5 | 5,3 | 7,9 | -7,0 | 1,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,6 | 5,1 | 9,1 | -6,9 | 1,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 10,1 | 9,2 | 7,1 | 5,6 | 9,6 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 264,1+ | 862,0 | 682,6 | 728,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 245,0+ | 903,8 | 799,2 | 838,0 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 27 | 27 | 27 | 33 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 41 | 35 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar 2022 (posodobljeno junij 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača na Češkem se je s 1.1.2022 povišala na 651,70 EUR.
Povprečna bruto mesečna plača se je v Q3 2021 povišala na 37.499 CZK (približno 1.462,51 EUR).
Vrednosti CZK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,3 | 4,4 | 3,9 | 3,3 |
| Rast javne potrošnje | 3,1 | 1,6 | 1,6 | 1,7 |
| Rast investicij | 1,5 | 6,2 | 4,5 | 3,6 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Češka - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 20,3 | Stroji, jedrski reaktorji | 19,0 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 17,0 | Električna in elektronska oprema | 18,5 |
| Vozila | 8,9 | Vozila | 18,1 |
| Mineralna goriva, olja | 5,7 | Plastika in plastični izdelki | 3,8 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,3 | Izdelki iz železa in jekla | 3,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 22,4 | Nemčija | 32,4 |
| Kitajska | 16,8 | Slovaška | 8,0 |
| Poljska | 8,2 | Poljska | 6,6 |
| Slovaška | 4,5 | Francija | 4,6 |
| Italija | 4,2 | Avstrija | 4,5 |
| Slovenija (32. mesto) | 0,4 | Slovenija (25. mesto) | 0,5 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Češkem so v letu 2018 znašale 131,4 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 9,9 %. Celotne izhodne TNI Češke so v letu 2018 znašale 29,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 23,2 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Češkem 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 58,1 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji ZDA in Avstrija. Največ investicij je na področju nepremičnin in avtomobilskih delov.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nemčija | 14.759,9 |
| ZDA | 7.082,2 |
| Avstrija | 3.786,0 |
| Japonska | 3.638,7 |
| Združeno kraljestvo | 2.820,6 |
| Druge države | 26.006,3 |
| Skupaj | 58.093,7 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 8.278,1 |
| Avtomobilski deli | 7.496,0 |
| Finančne storitve | 3.561,6 |
| Transport | 3.261,4 |
| Ind. stroj. opr. in orodja | 2.546,7 |
| Drugi sektorji | 33.109,1 |
| Skupaj | 58.093,7 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Skoda Auto | 2.806,8 |
| ProLogis | 970,7 |
| Foxconn | 618,3 |
| Ceska Sporitelna | 447,7 |
| UniCredit (UniCredito Italiano) | 301,0 |
| Siemens | 249,4 |
| Air Bank | 237,0 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
