Češka

Dajatve na Češkem

 

Carinske dajatve in drugi ukrepi trgovinske politike

Češka je članica EU.


Več informacij:

 

Obdavčevanje podjetij

Davek na dohodek podjetja

Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb je 19%; za investicijske sklade, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, velja 5% davčna stopnja; za pokojninske sklade pa 0% stopnja.
Rezidenti (družbe, ki imajo registriran sedež družbe ali osrednji sedež upravljanja ali nadzora na Češkem) plačujejo davek od dohodka, ki ga ustvarijo na Češkem in v tujini. Nerezidenti plačujejo davek na dohodek od dohodka, ki izvira iz Češke. Podružnice so obdavčene enako kot odvisne družbe.
Obdavčljivi dohodek se izračuna v skladu s češkimi računovodskimi pravili. Na splošno se priznavajo vsi stroški, ki so nastali zaradi ustvarjanja in vzdrževanja obdavčljivega dohodka, če so ustrezno dokumentirani (v skladu z nekaterimi omejitvami, ki jih določajo predpisi).
Kapitalski dobički so vključeni v davčno osnovo in obdavčeni s standardno davčno stopnjo. Če nerezident proda delež v češki družbi, je dobiček vključen v davčno osnovo, razen če sklenjen davčni sporazum določa drugače. Izjema velja za podjetja, ki so rezidenti držav EU/EGP, ki imajo ustrezno pravno obliko in imajo v lasti vsaj 10% podjetja, katerega delež prodajajo, in to nepretrgano vsaj 12 mesecev. Enako velja za češko podjetje, ki proda lastništvo v odvisnem podjetju, ki je rezident v državah EU/EPG. Za oprostitev davka od dohodkov iz naslova prodaje deležev v odvisnih podjetij, ki so rezidenti v državah izven EU/EPG, veljajo enake zahteve kot v primeru oprostitve davka pri izplačilu dividend.
Dividende, distribuirane med češkimi rezidenčnimi družbami, so izvzete iz davčne osnove, če ima matična družba v odvisni družbi, ki izplačuje dividende, najmanj 10% lastninski delež neprekinjeno najmanj 12 mesecev. Enako velja v primeru, če se odvisna družba, ki izplačuje dividende, nahaja v drugi članici EU oz. v državi EGP (poleg članic EU še Norveška, Islandija in Lihtenštajn) in ima matična družba v odvisni družbi, najmanj 10% lastninski delež neprekinjeno najmanj 12 mesecev (kar pa ne velja, kadar je odvisna družba v likvidaciji in kadar se dividenda obravnava kot davčno priznan odhodek pri odvisni družbi, ki izplačuje dividende).
Dividende so izvzete iz davčne osnove tudi, če jih rezidenčna družba prejme od družbe izven EU/EGP, če so izpolnjeni naslednji pogoji: družba prejemnica ima v lasti vsaj 10% odvisne družbe neprekinjeno najmanj 12 mesecev, odvisna družba ima ustrezno pravno-organizacijsko obliko, država, v kateri je locirana odvisna družba, ima s Češko sklenjen davčni sporazum, davčna stopnja v tej državi pa znaša vsaj 12%.
Izgube se lahko prenesejo za 5 let naprej z nekaterimi omejitvami (če se bistveno spremeni lastniška struktura, mora vsaj 80% dohodka prihajati iz istega vira, kjer so izgube nastale). Prenos izgub za nazaj ni dovoljen.
Na voljo so različne davčne olajšave (do 10 let), finančne spodbude za odpiranje novih delovnih mest, za usposabljanje in prekvalifikacijo zaposlenih, finančne garancije za nove investicije, ter možnost nakupa zemljišč po znižani ceni. Dodatne davčne olajšave in spodbude so namenjene za raziskave in razvoj.

Davek po odbitku

Dividende: 15%
Davek po odbitku za dividende in druge oblike distribuiranih profitov, ki jih domača družba izplača nerezidenčni družbi, znaša 15%; za rezidente davčnih oaz pa velja 35% stopnja.
Slovenska podjetja lahko uveljavijo znižanja in oprostitve iz Direktive o sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb in iz sklenjenega mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
V skladu z Direktivo o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb so dividende češke družbe, izplačane slovenski družbi, oproščene davka, če ima slovenska družba v češki družbi vsaj 10% delež neprekinjeno vsaj 12 mesecev. Taka oprostitev davka na dividende velja za izplačila vsem matičnim družbam, ki so rezidenti EGP ali Švice (ugodnosti po direktivi pa se ne priznajo, če gre za sheme, ki imajo za enega glavnih namenov pridobitev davčne ugodnosti.)
Sicer lahko slovenska podjetja uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 2/98), ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 5% bruto zneska dividend (pogoj: 25% kapitalska udeležba) oziroma 15% v vseh drugih primerih. Ugodnosti po direktivi pa se ne priznajo, če gre za shemo ali niz shem, pri katerih je bil glavni ali eden od glavnih namenov pridobitev davčne ugodnosti. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji, če zavezanec ne izvzema dividend iz davčne osnove v Sloveniji.

Obresti: 15%
Obresti izplačane nerezidentu, so podvržene 15% davku po odbitku, razen če se stopnja davka zmanjša zaradi sklenjenega davčnega sporazuma, ali pa je oprostitev plačila davka posledica Direktive o skupnem sistemu obdavčitve obresti in licenčnin. Za rezidente „davčnih oaz“ velja 35% davčna stopnja.
Davčni zavezanci iz držav EU/EGP lahko na koncu leta podajo vlogo za vračilo plačanega davka, da se odbijejo stroški, ki so povezani s plačilom obresti.
Slovenska podjetja lahko uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 2/98), ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 5% bruto zneska obresti.

Licenčnine in avtorski honorarji: 15%
Licenčnine in avtorski honorarji, izplačani nerezidentu, so podvrženi 15% davku po odbitku, razen če se stopnja davka zmanjša zaradi podpisanega davčnega sporazuma, ali pa je oprostitev plačila davka posledica Direktive o skupnem sistemu obdavčitve obresti in licenčnin. Za rezidente „davčnih oaz“ velja 35% davčna stopnja.
Davčni zavezanci iz držav EU/EGP lahko na koncu leta podajo vlogo za vračilo plačanega davka, da se odbijejo stroški, ki so povezani plačilom licenčnin.
Slovenska podjetja lahko uveljavljajo znižane stopnje v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 2/98), ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 10% bruto zneska licenčnin ali avtorskih honorarjev.
Plačilo za samostojne osebne storitve in za druge storitve: 15%
Prihodek, plačan nerezidentu, ki je na Češkem opravil samostojne osebne storitve in druge komercialne, tehnične, svetovalne oz. storitve upravljanja, je predmet 15% davka po odbitku (35% stopnja pa velja za rezidente iz „davčnih oaz“).
Davčni zavezanci iz držav EU/EGP lahko na koncu leta podajo vlogo za vračilo plačanega davka, da se odbijejo stroški, ki so povezani s plačilom navedenih storitev.
Poleg tega lahko slovenska podjetja uveljavljajo ugodnost v skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur.l. RS-MP št. 2/98), ki določa, da se izvajanje storitev, vključno s svetovanjem in storitvami vodenja, s strani podjetja države pogodbenice (v tem primeru Slovenije) prek zaposlenih ali drugega osebja, ki ga takšno podjetje angažira v ta namen, štejejo za stalno poslovno enoto, vendar le v primeru, ko dejavnosti te narave na ozemlju druge države pogodbenice (v tem primeru Češke) trajajo za obdobje ali obdobja, ki v celoti presega (-jo) 6 mesecev znotraj katerega koli dvanajstmesečnega obdobja. Kadar ti pogoji za obstoj stalne poslovne enote niso izpolnjeni, lahko slovensko podjetje uveljavi oprostitev od plačila davka po odbitku na Češkem.

Davek na dodano vrednost (Daň z přidané hodnoty - DPH)

Pri dobavi blaga in storitev ter pri uvozu se plača DDV.
Standardna stopnja je 21%, znižani stopnji pa 15% in 10%. Za izvoz in nekatero blago velja ničelna stopnja.
Češko podjetje, ki v enem poslovnem letu prejme preko milijon CZK prihodka, se mora registrirati kot zavezanec za DDV. Za tuja podjetja, ki opravlja dobave na Češkem, se davek običajno obračuna po načelu obrnjene davčne obveznosti. Možna je prostovoljna registracija.

Za podjetja relevantni davčni predpisi: 

  • Zakon o davku na dohodek pravnih oseb,
  • Zakon o davku na dodano vrednost idr.


Davčni sporazumi: Češka ima sklenjenih preko 80 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo Ur.l. RS-MP št. 2/98
Češka je 7. julija 2017 podpisala MLI (večstransko konvencijo za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, znana tudi kot multilateralni instrument – MLI), ki pa ga še ni ratificirala. Od začetka uporabe MLI (s prvimi državami od 1. 1. 2019, med drugim ravno s Slovenijo) bo treba biti pri uveljavljanju ugodnosti iz sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja pozoren tudi na spremembo uporabe posameznih določb sporazuma, ki jo bo povzročil MLI.

Več informacij:
Davčna uprava: Finanční správa



Posodobljeno: 19.11.2018