Kosovo 
Predstavitev gospodarstva Kosova
| Predstavitev gospodarstva Kosova |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika e Kosoves (Republika Kosova) / Republika Kosovo |
| Mednarodna oznaka | XK/XKX (začasne, neuradne ISO kode) |
| Glavno mesto | Priština |
| Velikost (km2) | 10.887 |
| Prebivalci (mio) | 1,6 |
| Uradni jezik | Albanski, srbski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (95,6 %), rimo-katoliki (2,2 %), pravoslavci (1,5 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, enako kot v Sloveniji. Poslovni čas |
| Klicna številka | +383 |
Prebivalstvo
Kosovo ima 1,6 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Priština | 227.000 |
| Prizren | 147.000 |
| Ferizaj | 109.000 |
| Gjilan | 83.000 |
| Peć | 82.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
UNMIK, kot se je imenovala misija ZN na Kosovu, je maja 2001 razglasila ustavni okvir, ki je omogočil ustanavljanje neodvisnih institucij v pokrajini (PSIG). Kosovo je razglasilo neodvisnost (od Srbije) 17. februarja 2008. Pravni sistem temelji na ustavi iz leta 2008 in dopolnjeni 2013. |
|
Zakonodajna oblast: |
Najvišje zakonodajno telo je nacionalna Skupščina s 120 poslanci, od katerih se jih 100 voli po direktnem sistemu, 10 mest pa je rezervirano za predstavnike kosovskih Srbov in drugih 10 za predstavnike drugih manjšin. Poslanski mandat traja 4 leta. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 28. decembra 2025. |
|
Vodstvo države: |
26. februarja 2016 je bil za predsednika v Skupščini izvoljen Hashim Thaçi. Novembra 2020 je odstopil s položaja, saj je bil obtožen vojnih zločinov. Položaj predsednika države je po njegovem odstopu prevzela Vjosa Osmani. |
|
Izvršilna oblast: |
Na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 28. decembra 2025, je zmagala stranka Samoodločba (Vetevendosje), ki jo vodi Albin Kurti. Osvojila je 49 % glasov. Predčasne parlamentarne volitve so potekale po skoraj letu dni politične krize, ki so jo zaznamovali neuspešni poskusi oblikovanja vlade. |
Kosovo je bilo v letu 2009 sprejeto tudi v Mednarodni denarni sklad (IMF – International Monetary Fund) in Svetovno banko (WB – World Bank), EU pa mu je tudi dovolila uporabljati evro kot lokalno valuto. Od decembra 2012 je Kosovo tudi član EBRD (The European Bank for Reconstruction and Development).
Vir: KAS; Factiva, marec 2026.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1,6 | 1,6 | 1,6 | 1,6 | 1,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | / |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 13,0 | 11,7 | 10,3 | 9,7 | 8,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 8.289 | 7.422 | 6.520 | 6.038 | 5.495 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 31,4 | 29,7 | 27,9 | 26,1 | 24,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 20.017 | 18.841 | 17.588 | 16.259 | 15.313 |
| Rast BDP (v %): | 4,0 | 4,0 | 4,6 | 4,1 | 4,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | / | / | / | 10,9 | 12,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,7 | 3,5 | 1,6 | 4,9 | 11,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -7,4 | -7,0 | -6,3 | -5,4 | -5,6 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 1,0 | 1,0 | 0,9 | 0,9 | 0,9 |
| Stopnja rasti obsega izvoza blaga in storitev (v %): | 6,4 | 7,5 | 9,9 | 8,6 | 17,8 |
| Stopnja rasti obsega uvoza blaga in storitev (v %): | 5,6 | 10,6 | 8,9 | 5,2 | 5,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 0,9 | 0,8 | 0,7 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | 14,8+ | 217,6 | 191,3 | 181,1 | 152,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | 0,3+ | 4,3 | 8,3 | 4,6 | 7,2 |
| Boniteta države (op): | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Bonitetna ocena Trading Economics (TE) ocenjuje kreditno sposobnost države med 100 (brez tveganja) in 0 (verjetno neplačilo). Primerjalna tabela tveganj
(*) IMF napoved
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno marec 2026).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: IMF; WB; UNCTAD; TE, november 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Kosova
Če vas zanima stanje Kosova na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo na Kosovu
Za delo na Kosovu je običajno potreben delovni vizum, ki ga je treba pridobiti pred prihodom. Postopek vključuje pridobitev delovnega dovoljenja, ki ga izda Ministrstvo za delo in socialne zadeve Kosova, ter ustrezen vizum, ki ga izda diplomatsko-konzularno predstavništvo Kosova v državi prebivališča.
Tujci, ki nameravajo delati na Kosovu, morajo pridobiti tudi osebno številko (Personal Number), ki jo izdaja Agencija za registracijo civilnega prebivalstva. Brez nje ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi ali urediti davčnih obveznosti.
Povpraševanje po tujih delavcih je največje v poklicih, kjer primanjkuje domače delovne sile. Na Kosovu je največje povpraševanje po strokovnjakih na področjih, kot so gradbeništvo, informacijska tehnologija, izobraževanje in zdravstvo.
Povprečna in minimalna bruto plača
Kosovska vlada je z januarjem 2026 zvišala bruto minimalno plačo v državi na 425 EUR za redno delo s polnim delovnim časom.
S 1.julijem 2026 bo vlada bruto minimalno plačo zvišala na 500 EUR.
Po podatkih kosovske agencije za statistiko se je leta 2024 povprečna bruto mesečna plača na Kosovu zvišala na 639 EUR. V primerjavi z letom 2023 se je plača povečala za 69 EUR.
Povprečna bruto mesečna plača v zasebnem sektorju je leta 2024 znašala 598 EUR, v javnem sektorju pa 755 EUR.
Najvišje povprečne bruto mesečne plače v letu 2024 so bile v sektorju energetike (1.105 EUR) in IKT (1.090 EUR). Najnižje plače pa so bile v gostinstvu (389 EUR).
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 7,3 | 3,4 | 3,1 | 5,7 |
| Rast javne potrošnje | 9,0 | 0,2 | 5,9 | 0,2 |
| Rast investicij | 13,0 | -3,2 | 4,5 | / |
Vir: Factiva; WB, september 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Kosovo je v letu 2024 izvozilo za 1,0 mlrd EUR blaga uvozilo pa za 5,9 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,0 mlrd EUR.
- V letu 2024 je Kosovo največ izvažalo plastiko, izdelke iz železa in jekla, pohištvo, pijače ter nafto in plin.
- Največ so v letu 2024 izvozili v Albanijo (18,1 % od celotnega izvoza), sledijo Severna Makedonija, Nemčija, Švica in Srbija.
- Kosovo je v letu 2024 največ uvažalo nafto in plin, vozila, strojno opremo, železo in jeklo ter plastiko.
- Največ so v letu 2024 uvozili iz Turčije (14,4 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Kitajska, Albanija in Italija.
Kosovo - gibanje izvoza in uvoza blaga 2022 - 2027 (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2024 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 12,4 | Plastika in plastični izdelki | 12,5 |
| Vozila | 11,6 | Izdelki iz železa in jekla | 10,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,9 | Pohištvo | 10,7 |
| Železo in jeklo | 5,3 | Pijače, alkoholne tekočine in kis | 7,2 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,8 | Mineralna goriva, olja | 7,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2024 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Turčija | 14,4 | Albanija | 18,1 |
| Nemčija | 14,2 | Severna Makedonija | 15,3 |
| Kitajska | 11,9 | Nemčija | 10,7 |
| Albanija | 5,3 | Švica | 9,2 |
| Italija | 5,2 | Srbija | 5,7 |
| Slovenija (13. mesto) | 5,0 | Slovenija (20. mesto) | 4,7 |
Vir: ASK; Factiva; ITC, junij 2025.
Tuje neposredne investicije
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Kosovem 2021 - 2023 (grafični prikaz)
Vir: UNCTAD, september 2025.
