Kitajska 
Predstavitev gospodarstva Kitajske
| Predstavitev gospodarstva Kitajske |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Zhonghua Renmin Gongheguo / Ljudska republika Kitajska |
| Mednarodna oznaka | CN/CHN |
| Glavno mesto | Peking |
| Velikost (km2) | 9.596.960 |
| Prebivalci (mio) | 1.400,9 |
| Uradni jezik | Kitajski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Budisti (18,3 %), kristjani (5,1 %), muslimani (1,8 %) |
| Denarna enota | Kitajski juan (CNY), renminbi (RMB) |
| Čas | GMT +8, Slovenija +7. Poslovni čas |
| Klicna številka | +86 |
Prebivalstvo Kitajske
Kitajska ima 1.400,9 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Chongqing | 32.054.000 |
| Shanghai | 24.875.000 |
| Peking | 21.893.000 |
| Guuangzhou | 18.677.000 |
| Shenzhen | 17.560.000 |
| Tianjin | 13.866.000 |
| Wuhan | 13.739.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Enopartijska vladavina Kitajske komunistične stranke (CCP) |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Nacionalni ljudski kongres (NPC) sestavlja 2.989 delegatov izvoljenih na ravni pokrajin, mestnih uprav, avtonomnih pokrajin in oboroženih sil. NPC potrdi predsednika in člane državnega sveta, kot tudi članstvo Stalnega odbora NPC, ki se sestaja, kadar NPC ne zaseda. Vse veje zakonodajne in izvršilne oblasti imajo petletni mandat. Obstaja 22 pokrajin, štiri mestne uprave neposredno pod nadzorom centralne vlade in pet avtonomnih regij. Vse te različne vrste regionalnih administracij izvolijo lokalne ljudske kongrese, ki jih upravljajo ljudske vlade. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile marca 2023, naslednje pa bodo marca 2028. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika in podpredsednika odobri zakonodajalec za največ dva zaporedna petletna mandata. |
|
Izvršilna oblast: |
Politbiro (politični biro) CCP odloča o politiki in nadzoruje imenovanja vseh članov na administrativni, zakonodajni in izvršilni ravni oblasti. Premier: Li Qiang (od 11. marca 2023). |
Kitajska je članica WTO (World Trade Organisation), IMF (International Monetary Fund), APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in ASEM (Asia-Europe Meeting). Podpisan ima sporazum o prosti trgovini s skupino ASEAN (Association of Southeast Asian Nations) ter Novo Zelandijo.
Vir: EIU; Factiva, februar 2026.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 1.401,9 | 1.405,1 | 1.408,3 | 1.409,7 | 1.411,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 150 | 150 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 19.078,7 | 17.921,8 | 17.322,4 | 16.896,7 | 17.386,3 |
| BDP per capita (v EUR): | 13.609 | 12.755 | 12.300 | 11.986 | 12.315 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 40.180,6 | 37.893,4 | 35.300,8 | 32.837,9 | 30.858,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 28.661 | 26.969 | 25.067 | 23.295 | 21.858 |
| Rast BDP (v %): | 4,2 | 4,8 | 5,0 | 5,4 | 3,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,1 | 5,1 | 5,1 | 5,2 | 5,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 0,7 | 0,0 | 0,2 | 0,2 | 2,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -2.424,3 | -2.334,9 | -2.390,1 | -2.370,8 | -2.578,7 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 3.700,3 | 3.631,3 | 3.307,7 | 3.164,9 | 3.423,1 |
| Stopnja rasti obsega izvoza blaga in storitev (v %): | 2,2 | 10,2 | 12,6 | 2,6 | -0,2 |
| Stopnja rasti obsega uvoza blaga in storitev (v %): | 4,5 | 3,6 | 6,0 | 7,4 | -2,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 107,4 | 151,0 | 179,6 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | 20,2+ | 233,6 | 274,9 | 258,5 | 304,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | 1.078,0+ | 9.078,0 | 6.991,8 | 7.394,8 | 5.027,1 |
| Boniteta države (op): | / | 78 | / | / | / |
Opombe:
(op): Bonitetna ocena Trading Economics (TE) ocenjuje kreditno sposobnost države med 100 (brez tveganja) in 0 (verjetno neplačilo). Primerjalna tabela tveganj
(*) IMF napoved
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno marec 2026).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: IMF; WB; UNCTAD; TE, november 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Kitajske
Če vas zanima stanje Kitajske na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo na Kitajskem
Delo na Kitajskem za tujce je strogo regulirano in poteka v skladu z zakonodajo, ki jo določajo kitajski državni organi.
Za delo na Kitajskem morajo tuji državljani najprej pridobiti dokument o delovnem dovoljenju (Notice of Work Permit), ki ga izda pristojni urad na podlagi vloge delodajalca. S tem dokumentom lahko kandidat zaprosi za delovni vizum (Z-vizum) na kitajskem veleposlaništvu ali konzularnem uradu v tujini. Po prihodu na Kitajsko morajo tujci v 30 dneh pridobiti bivalno dovoljenje (Residence Permit for Work), ki omogoča zakonito bivanje v državi.
Postopek za pridobitev dovoljenj vključuje predložitev dokazil o izobrazbi, delovnih izkušnjah, zdravstvenem stanju ter nekaznovanosti.
Kitajska je v zadnjih letih poenotila sistem dovoljenj za tujce in uvedla razvrstitev tujih strokovnjakov v tri kategorije (A, B in C), kar omogoča bolj nadzorovano zaposlovanje glede na potrebe trga dela.
V kategorijo A spadajo visoko usposobljeni strokovnjaki in talenti, ki jih država aktivno privablja. Kategorija B zajema strokovnjake s standardnimi kvalifikacijami, ki predstavljajo največji delež tuje delovne sile. Kategorija C pa vključuje delavce za kratkoročne ali sezonske naloge, kjer je dovoljen le omejen vnos tuje delovne sile. Razvrstitev vpliva na zahtevano dokumentacijo, pogoje in hitrost obdelave vlog.
Kitajska ponuja priložnosti predvsem v sektorjih, kot so izobraževanje, tehnologija, inženiring, raziskave in razvoj ter mednarodno poslovanje.
Ena izmed glavnih ovir za tujce pri iskanju zaposlitve na Kitajskem je jezikovna ovira, saj je kitajščina glavni jezik poslovanja.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalne plače se na Kitajskem razlikujejo po provincah. Lokalne oblasti določajo svoje minimalne plače. Leta 2025 je 27 od 31 upravnih enot na ravni provinc na kitajskem zvišalo minimalno mesečno plačo.
Po podatkih kitajskega ministrstva za človeške vire in socialno varnost je Shenzhen, tehnološko središče v provinci Guangdong, zvišal minimalno mesečno plačo iz 2.360 CNY na 2.520 CNY (310,40 EUR), Peking iz 2.420 CNY na 2.540 CNY (312,87 EUR), finančno središče Šanghaj pa je zvišalo minimalno plačoi z 2.690 CNY na 2.740 CNY (337,50 EUR).
Po podatkih kitajskega statističnega urada je povprečna mesečna bruto plača je na Kitajskem leta 2024 znašala 10.342 CNY, kar je približno 1.273,88 EUR.
Vrednosti CNY so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2025.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022 | 2023 | |
|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 13,1 | 1,5 | 9,7 |
| Rast javne potrošnje | / | / | / |
| Rast investicij | / | / | / |
Vir: Factiva; WB, september 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Kitajska je v letu 2024 izvozila za 3.041,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 2.558,9 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 482,9 mlrd EUR.
- V letu 2024 je Kitajska največ izvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila, plastiko ter pohištvo.
- Največ so v letu 2024 izvozili v ZDA (14,7 % od celotnega izvoza), sledijo Hong Kong, Kitajska, Vietnam, Japonska in Južna Koreja.
- Kitajska je v letu 2024 največ uvažala električno in elektronsko opremo, nafto in plin, rude, strojno opremo ter bisere, drage kamne, plemenite kovine.
- Največ so v letu 2024 uvozili iz Tajvana (8,4 % od celotnega uvoza), sledijo Južna Koreja, ZDA, Japonska in Avstralija.
Kitajska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2022 - 2027 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2024 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 22,6 | Električna in elektronska oprema | 26,0 |
| Mineralna goriva, olja | 19,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 15,9 |
| Rude, žlindre in pepeli | 9,7 | Vozila | 6,0 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,9 | Plastika in plastični izdelki | 4,0 |
| Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 4,6 | Pohištvo | 3,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2024 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Tajvan | 8,4 | ZDA | 14,7 |
| Južna Koreja | 7,0 | Hong Kong, Kitajska | 8,1 |
| ZDA | 6,4 | Vietnam | 4,5 |
| Japonska | 6,0 | Japonska | 4,3 |
| Avstralija | 5,5 | Južna Koreja | 4,1 |
| Slovenija (84. mesto) | <0,1 | Slovenija (58. mesto) | 0,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2025.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Kitajskem so v letu 2024 znašale 3.372,4 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2020 je znašala 22,6 %.
- Celotne izhodne TNI Kitajske so v letu 2024 znašale 2.880,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2020 pa je znašala 5,2 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Kitajskem 2021 - 2024 (grafični prikaz)
Največji vlagatelji na Kitajsko
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Hong Kong | 1.067.896 |
| Samoa | 169.942 |
| Britanski deviški otoki | 151.478 |
| Japonska | 103.350 |
| Singapur | 91.854 |
| ZDA | 78.499 |
| Južna Koreja | 73.756 |
| Tajvan | 61.992 |
| Kajmanski otoki | 39.419 |
| Nemčija | 31.309 |
Vir: UNCTAD; ITC, september 2025.
Poglejte si tudi:
