Rast turizma v Črni gori zahteva novo dolgoročno strategijo
Črnogorski turistični sektor raste, potrebna pa je strateška vizija
Turizem v Črni gori vsako leto beleži rast števila prihodov, vendar sektor deluje brez jasno opredeljene dolgoročne strategije. Trenutni model rasti se osredotoča na količino obiskovalcev namesto na kakovost, kar omejuje razvojni potencial destinacije.Po mnenju Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Črne gore je potrebna preusmeritev fokusa na kakovost ponudbe, večjo potrošnjo in trajnostne gospodarske učinke. Potrebna je profesionalizirana in digitalizirana tržna strategija, učinkovito upravljanje destinacij ter vzpostavitev jasnih turističnih standardov.
Po podatkih Statističnega urada Črne gore je država leta 2025 gostila 2,73 mio obiskovalcev, kar predstavlja 4,7 % rast v primerjavi z letom 2024 in približno 14 % nad ravnijo pred pandemijo. Poletna sezona je dosegla nove rekordne vrednosti, samo v avgustu je bilo zabeleženih 224.245 prihodov.
Kljub povečanju števila prihodov so prihodki iz turizma v prvih 5. mesecih 2025 upadli za -6,2 % na letni ravni in dosegli 243 mio EUR. Obalna območja so zabeležila skoraj -9 % upad prihodkov, medtem ko so močno rast zabeležili gorski kraji (47 % rast) in Podgorica (22 % rast), kar kaže na postopno geografsko diverzifikacijo.

Upad nočitev in spremembe v strukturi obiskovalcev
Leta 2025 so v Črni gori zabeležili 15,4 mio nočitev, kar predstavlja -1,5 % upad glede na leto 2024. Upad je predvsem posledica nadaljnjega odhoda ruskih in ukrajinskih prebivalcev, ki so se preselili za daljše obdobje, ter preusmeritev k obiskovalcem za krajše bivanje z ne-tradicionalnih trgov, kot sta Izrael in Kitajska.Struktura obiskovalcev se je leta 2025 bistveno spremenila. Dolgoročni obiskovalci iz Rusije in Ukrajine, ki so v obdobju 2022–2023 pomembno prispevali k rasti prihodov in številu nočitev, so začeli upadati. Prihodi ruskih turistov so se v primerjavi z letom 2023 zmanjšali za skoraj 50.000, medtem ko je število nočitev v Q1 2025 upadlo za 116.000.
Rast prihodov iz ne-tradicionalnih trgov je deloma nadomestila upad, pri čemer se je število kitajskih obiskovalcev v prvih 7 mesecih 2025 povečalo za približno 50 %, obiskovalcev iz Azerbajdžana za 78 % in iz Izraela za 47 %. Krajše povprečne dolžine bivanja pa so prispevale k zmanjšanju skupnega števila nočitev.
Največji delež obiskovalcev v vrhuncu sezone še vedno prihaja iz Srbije, BiH, Nemčije, Združenega kraljestva, Francije, Turčije in Rusije.
Gospodarski pomen turizma in ranljivost
Turizem predstavlja približno 25 % BDP Črne gore, kar poudarja tako njegov gospodarski pomen kot tudi ranljivost.Visoka odvisnost od turizma predstavlja tveganje za ranljivost gospodarstva, izpostavljenega morebitnim zunanjim pretresom. Črna gora se še naprej pogaja za vstop v Evropsko unijo, a močna odvisnost od turizma predstavlja tveganje za fiskalno stabilnost države.
Črnogorski turizem v prihodnje
Dolgotrajna rast turizma v Črni gori je močno odvisna od izboljšav infrastrukture in usmeritve k turizmu z višjo dodano vrednostjo.Po napovedih EIU bo turistični sektor v letih 2026-2027 ohranjal zmerno rast med 3 % in 5 % letno, kar bo omogočila nova letalska in hotelska ponudba. Madžarski Wizz Air odpira bazo v Podgorici s 14 novimi linijami, španska Iberia pa uvaja sezonski let v Tivat. Te kapacitete bodo omilile omejitve, ki so do zdaj zavirale rast.
Kljub temu omejitve, kot so cestna dela, počasnejši razvoj severne gorske regije in infrastrukturna ozka grla v obalnih letoviščih, še naprej omejujejo možnost sprejema večjega števila turistov.
Vladna strategija razvoja turizma z višjo dodatno vrednostjo, kot so projekti Porto Montenegro in Lustica Bay, omogoča povečanje prihodkov brez sorazmernega povečanja števila obiskovalcev, vendar je implementacija še nepopolna.
Viri:
- Factiva
- The Economist Intelligence Unit
- bne Intelli News
- Foto: iStock
Preberite še:
Globalni trendi na področju turizma
Črna gora širi letalske povezave in posodablja letališča
Poslovno okolje Črne gore
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni por