Vpliv vojne z Iranom na globalno gospodarstvo

 

Motnje v globalnih dobavnih verigah

Čeprav so neposredni učinki vojne za zdaj relativno omejeni in geografsko zamejeni, se tveganja postopno širijo v več sektorjev. Ključni dejavnik ostaja trajanje konflikta. Daljše obdobje nestabilnosti bi lahko sprožilo širše makroekonomske posledice, vključno z višjo inflacijo in upočasnitvijo globalne gospodarske rasti.

Po napadu na 3 ladje 11. marca v Hormuški ožini je konflikt med ZDA, Izraelom in Iranom blokiral eno ključnih globalnih trgovinskih poti.

Po ocenah je približno 10 % svetovne kontejnerske flote zamaknjene ali napačno pozicionirane, motnje pa so prisotne tudi v letalskem tovornem prometu med Azijo in Evropo.

Čeprav je največ pozornosti namenjene vplivu vojne na cene nafte, se učinki širijo tudi na druge sektorje:
 

• države Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) predstavljajo pomemben trg za potrošniško blago, zlasti luksuzne izdelke.
• dolgotrajne trgovinske blokade lahko vplivajo na tokove blaga v regiji in med Azijo in Evropo.
• višje cene energije povečujejo operativne stroške (proizvodnja, logistika, surovine), kar lahko zavre globalno povpraševanje.

 

Dobavne verige: omejeni, a zaznavni učinki

Zaprtje Hormuške ožine in izogibanje iranskemu zračnemu prostoru sta zmanjšala letalske kapacitete, zlasti v zalivskih logističnih vozliščih. Kljub temu analize kažejo, da so najhujše motnje za zdaj geografsko omejene.

Od leta 2023 se je večina ladij (z izjemo tankerjev) že preusmerila okoli Rta dobrega upanja zaradi varnostnih tveganj v regiji. Podjetja so po pandemiji dodatno okrepila odpornost dobavnih verig, kar pojasnjuje, zakaj so prevozni stroški sicer višji kot pred 2 tednoma, a še vedno nižji od vrhov sredi leta 2024.

Indeks Šanghajske terminske borze za linijo Kitajska–Evropa je sicer 9. marca poskočil za 15 %, pri čemer rast cen tudi pri dolgoročnejših pogodbah nakazuje pričakovanja dolgotrajnejših motenj.
 

 

Tekstilna in avtomobilska industrija pod pritiskom

Med prvimi prizadetimi sektorji je tekstilna industrija, zlasti segment hitre mode. Dobave oblačil iz Indije, Bangladeša in Pakistana so za evropske trgovce zaradi zaprtja zračnega prostora zastale. Več kot polovica zračnega tovora iz Bangladeša običajno poteka prek zalivskih vozlišč.

Rast stroškov logistike in zavarovanja vpliva tudi na dobavo komponent po načelu just-in-time, zlasti v avtomobilski industriji, kjer višji logistični stroški in zamude pri dobavi komponent vplivajo na proizvajalce v Aziji in Evropi. Del transporta se preusmerja prek alternativnih poti, vključno s kitajskimi letalskimi prevozniki.
 

Turizem: eden najbolj prizadetih sektorjev

Poleg energetike je turizem sektor z največ negativnimi učinki.

Napadi z brezpilotnimi letalniki, vključno z odmevnim incidentom v Dubaju, so močno prizadeli podobo ZAE kot varno turistično destinacijo. Po ocenah EIU so ZAE leta 2025 privabili približno 31 mio obiskovalcev (+5 % medletno), vendar se napovedi za leto 2026 znižujejo za približno -25 %.

Podoben upad se pričakuje tudi v Saudovi Arabiji.

Negativni učinki se širijo tudi na druge države v regiji, kot sta Oman in Azerbajdžan, ter na širši promet med Evropo in Azijo. Del turističnega povpraševanja se lahko preusmeri na alternativne destinacije (npr. Afrika ali Karibi), vendar se pričakuje tudi splošen premik k bližnjim potovanjem.


 

Slabše povpraševanje in tveganja za maloprodajni sektor

Zaradi padca turizma in povečane negotovosti se napovedi maloprodaje v državah Zaliva za leto 2026 znižujejo. Najbolj izpostavljeni so luksuzni segmenti, nakit in moda.

Daljši upad turističnih prihodov, zlasti iz ključnih trgov (Kitajska, Indija, Evropa), bo dodatno obremenil glavna nakupovalna središča v Dubaju in Rijadu. Tudi po morebitni umiritvi konflikta lahko reputacijska škoda zavre okrevanje sektorja.
 

Tveganja za prehransko varnost

Države v regiji so močno odvisne od uvoza hrane, zato bi dolgotrajna blokada lahko povzročila pomanjkanje in rast cen hrane. Hkrati se zvišujejo cene gnojil, saj regija predstavlja pomemben delež svetovnega izvoza.

Države, vključene v konflikt, predstavljajo približno 30 % svetovnega izvoza amonijaka in skoraj 49 % izvoza sečnine. Zaradi rasti cen energije, ki predstavlja do 80 % stroškov proizvodnje gnojil, so cene že močno narasle. Cena egiptovske sečnine, ki velja za referenčno, se je povečala s 450 USD na tono v začetku januarja 2026, na 665 USD v začetku marca.

Države GCC uvozijo med 80 % in 90 % hrane, zato so še posebej ranljive za motnje v dobavi. Saudova Arabija in ZAE že črpajo iz strateških zalog, ki zadoščajo za približno 6 do 8 mesecev.
 

Polprevodniki in infrastruktura umetne inteligence

Konflikt vpliva tudi na proizvodnjo polprevodnikov, predvsem prek rasti cen surovin, kot sta helij in brom, ki se proizvajata v državah Zaliva. Proizvajalci so sicer po izkušnjah iz prejšnjih kriz povečali zaloge, vendar bi daljše motnje zahtevale iskanje alternativnih dobaviteljev.

Višji stroški energije dodatno obremenjujejo proizvodnjo v Aziji, zlasti v Južni Koreji in na Tajvanu.

Hkrati je ogrožena ambicija držav Bližnjega vzhoda, da postanejo globalna vozlišča za umetno inteligenco, saj naložbe v podatkovne centre spremljajo nova varnostna tveganja.
 

Rast cen surovin in industrijski učinki

Višje cene nafte vplivajo tudi na druge surovine, zlasti petrokemične proizvode:
 

• polietilen (PE) in polipropilen (PP), ključna za embalažo,
• sintetična vlakna, kot sta poliester in najlon.

Ker embalaža predstavlja do 40 % stroškov prehrambnih izdelkov, imajo proizvajalci omejen manevrski prostor za absorpcijo dodatnih stroškov, kar vodi v višje cene ali zmanjšanje pakiranj.


Viri:

• Factiva
• Economist Intelligence Unit
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju turizma

Rast cen letalskega goriva pritiska na letalske družbe
 
Konflikt na Bližnjem vzhodu ogroža dobavne verige in globalno trgovino
 
 
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na sple