Vse pogostejši vdori dronov na evropska letališča

 

Droni vse pogosteje motijo evropski zračni prostor

Droni v zadnjih tednih vse pogosteje motijo evropski zračni prostor. To povzroča preplah zaradi ponavljajočih se vdorov brezpilotnih zračnih plovil, zaprtja letališč in odpovedi letov.

Pojavljajo se številna ugibanja, da za tem stoji Rusija, saj so se napetosti z Zahodom povečale zaradi njene vojne v Ukrajini. A Rusija zanika vpletenost in preiskovalci še vedno zbirajo dokaze.

Ne glede na to, kdo stoji za temi incidenti, evropske vlade in regulatorji iščejo ustrezne rešitve.
 

Zakaj so droni vse večji problem na letališčih?

Programska oprema eNIGMA, ki jo je zasnovalo podjetje RPS AEROSPACE, je od 16. septembra opazila vsaj 18 sumljivih dronov na Danskem, Švedskem, Norveškem in v Nemčiji, od tega mnoge, čeprav ne vse, v bližini letališč.

Vdori dronov vplivajo na letališča, kot sta Gatwick in Heathrow v Združenem kraljestvu, že več kot 5 let, vendar je letos prišlo do znatnega porasta incidentov. Podatki kažejo na vztrajno aktivnost v več tednih in potencialno koordinirane vdore v določenih dneh.

Vdori dronov na letališčih so negativno vplivali na letališča, ki so jih posledično morali zapreti, prišlo pa je tudi do zamud številnih letov po Evropi.

V združenju Airlines for Europe (A4E) menijo, da bi morali incidenti dronov, ki se hitro širijo, pospešiti izvajanje protokolov za minimaliziranje motenj v preobremenjenem in fragmentiranem evropskem zračnem prostoru. Protokoli naj vključujejo spremljanje, preverjanje frekvenc in motenje.

Preiskovalci in civilisti si prizadevajo ugotoviti, kakšni droni letijo, kakšne so njihove zmogljivosti in kdo jih nadzoruje. Kaos, ki ga je ustvaril zadnji val incidentov, bi lahko bil celo znak taktik hibridnega vojskovanja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen meni, da nedavni incidenti z droni in druge kršitve zračnega prostora kažejo, da se Evropa sooča s hibridnim vojskovanjem, na katerega se mora odzvati z ukrepi, ki presegajo tradicionalno obrambo.
 

Kakšno tehnologijo imajo letališča na voljo za obrambo pred vdori dronov?

Na trgu so na voljo različne tehnologije, vključno z mikrovalovi, motilci, laserji in celo raketami. Zmogljivosti segajo od odkrivanja dronov, motenja frekvenc, ki jih uporabljajo droni, in sestrelitev.

A večina teh orodij, zlasti tistih, ki lahko aktivno uničijo drone, je pogosto potencialno prenevarna za zgrajeno civilno okolje.
Leta 2021 je Evropska agencija za varnost v letalstvu izdala smernice o tem, kako obvladovati motnje dronov, nekatere nacionalne vlade pa so uvedle predpise, ki omejujejo polete dronov.

Letališča so kupila lastna orodja za boj proti dronom od podjetij, kot so Dedrone, Thales in DJI Aeroscope, vendar velika večina teh naprav zagotavlja samo tehnologijo odkrivanja.

Nemška vlada je predlagala zakon, ki bi njeni policiji omogočil sestrelitev dronov, če bi bilo to potrebno, potem ko so vdori dronov v začetku oktobra povzročili motnje v delovanju letališča v Münchnu.

Toda uvajanje laserjev in raket za sestrelitev dronov v civilnem zračnem prostoru predstavlja lastne varnostne izzive, vključno z nevarnostjo poškodbe civilnih letal in širše infrastrukture.

Mnogi preplahi z droni se celo izkažejo za lažne alarme.

Vsak pomemben ukrep bo zahteval jasnejšo politiko vlade, pravijo strokovnjaki, zato se letališča za zdaj večinoma držijo orodij za odkrivanje.

A letališča niso edina civilna lokacija, ki bi bila lahko tarča dronov. Tudi morska pristanišča, jedrske naprave in celo zapori so lahko tarče dronov.

Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo vdori dronov v Evropi v prihodnje povečevali ter da bodo najnovejši vdori prinesli več jasnosti in ukrepanja s strani oblasti ter prisilili k večji koordinaciji protiukrepov med sektorji.


 

Droni spreminjajo način vojskovanja in privabljajo milijone USD naložb

Droni niso le revolucionalizirali vojaške industrije, temveč tudi način vojskovanja v 21. stoletju. Številna zagonska podjetja si zato prizadevajo, da bi dobila čim večji tržni delež na tem hitro rastočem trgu.

Pri proizvodnji dronov je ključna tehnološka komponenta, predvsem prisotnost umetne inteligence. Ta zagonskim podjetjem omogoča, da z nizkimi cenami uspešno konkurirajo gigantom orožarske industrije.

Ameriški proizvajalec dronov Anduril, ustanovljen leta 2017, je na primer v zadnjem krogu financiranja pridobil kar 30 mlrd USD sredstev, pa tudi Evropa ima že 3 samoroge (podjetja, ocenjena na več kot 1 mlrd USD) na tem področju. To sta nemški Quantum Systems in Helsing, ter portugalski Teketer.

Tradicionalna obrambna podjetja poskušajo zajeziti pritisk novih konkurentov. Govorijo o tem, da droni letijo prenizko in prepočasi, dvomijo o vrednostih, ki jih dosegajo nekatera zagonska podjetja, ter celo namigujejo na zastarelost teh naprav.

A geopolitične napetosti gredo v prid proizvajalcem dronov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 29. septembra napovedala 2 mlrd EUR naložb v ukrajinske oborožene sile, ki bode namenjene nakupu in razvoju vojaških dronov.

Odkar je Rusija februarja 2022 začela invazijo na Ukrajino, se je ta poskušala braniti tudi z uporabo daljinsko vodenih vozil. Ukrajina je v letu 2024 proizvedla 2 mio dronov, število pa naj bi se do leta 2025 podvojilo.

Tudi Rusija se je začela odločati za poceni, daljinsko vodena vozila, bodisi lastne izdelave bodisi kupljena od tretjih držav, kot sta Kitajska, ki je največja svetovna proizvajalka dronov, ali Iran.

Mnoga od teh vozil se ne uporabljajo le proti Ukrajini, temveč tudi ogrožajo kritično infrastrukturo držav EU. Zato si je EU že postavila kot glavno prioriteto ustvarjanje proti-dronskega zidu na svojih mejah, za kar naj bi namenili 6 mlrd EUR. Proti-dronski zid naj bi EU postavila v sodelovanju z Ukrajino, ki te tehnologije dnevno testira v boju.

Leta 2024 so se izdatki za obrambo držav članic EU povišali že 10. leto zapored na 343 mlrd EUR. Leta 2025 naj bi dosegli 381 mlrd EUR. To se odraža tudi v kapitalizaciji evropskih podjetij v sektorju, katerih tržna vrednost se je med letoma 2020 in 2024 celo podvojila. Eksponentno pa rastejo tudi podjetja, ki v večji ali manjši meri proizvajajo ali tržijo vojaške drone, ali drone za dvojno rabo.

Viri:

• Factiva
• CE NoticiasFinancieras
• Reuters
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike 

Globalni trendi na področju panoge strojev in naprav

Poslovno okolje Rusije

Poslovno okolje Ukrajine


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.