Ukrajina 
Predstavitev gospodarstva Ukrajine
Predstavitev države
| Uradni naziv | Ukrayina / Ukrajina |
| Mednarodna oznaka | UA/UKR |
| Glavno mesto | Kijev |
| Velikost (km2) | 603.700 |
| Prebivalci (mio) | 43,3 |
| Uradni jezik | Ukrajinski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Približno 2/3 prebivalstva je pravoslavcev. |
| Denarna enota | Hryvnia (UAH) |
| Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 380 |
Prebivalstvo Ukrajine
Ukrajina ima 43,3 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Kijev | 2.798.000 |
| Kharkiv | 1.430.000 |
| Dnipropetrovsk | 1.033.000 |
| Donetsk | 1.025.000 |
| Odessa | 1.001.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi ustavi, ki jo je odobril parlament 28.6.1996 in je bila spremenjena leta 2004. Ustava je bila prilagojena v skladu z namenom, da bi si Viktor Janukovič povečal predsedniška pooblastila, vendar se je povrnila v prejšnjo obliko po njegovem padcu konec februarja 2014. |
|
Zakonodajna oblast: |
Verkhovna Rada (vrhovni svet oz. parlament); enodomna skupščina 450 poslancev. |
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale 31. marca in 21. aprila 2019. V obeh krogih je zmagal Volodimir Zelenski, ki je v drugem krogu dobil skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2023, naslednje predsedniške pa leta 2024. |
|
Vodstvo države: |
Volodimir Zelenski. |
|
Izvršilna oblast: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve v Ukrajini so potekale 21. julija 2019. Zmagala je stranka Služabnik naroda predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je prejela okoli 44 % glasov. Na drugem mestu je Opozicijska platforma - Za življenje, ki je zbrala okoli 12 % glasov.
|
Ukrajina je članica WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found) in IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development).
Vir: EIU; Factiva, februar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 37,1 | 36,1 | 41,6 | 41,7 | 42,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 76 | 77 | 77 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 127,0 | 116,6 | 169,2 | 137,4 | 137,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 3.424 | 3.230 | 4.059 | 3.289 | 3.268 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 366,4 | 336,9 | 497,5 | 479,2 | 500,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 9.884 | 9.326 | 11.947 | 11.482 | 11.920 |
| Rast BDP (v %): | 5,1 | -36,0 | 3,4 | -3,8 | 3,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 14,7 | 19,9 | 9,9 | 9,5 | 8,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 23,8 | 25,7 | 9,4 | 2,7 | 7,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -47,9 | -39,4 | -59,0 | -45,5 | -53,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 45,7 | 41,1 | 53,4 | 39,6 | 41,2 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 9,6 | -34,6 | -10,4 | -5,8 | 7,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,0 | -42,5 | 12,7 | -6,4 | 5,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | -1,0 | -5,3 | 6,2 | 0,3 | 5,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 188,8+ | 244,0 | 214,4 | 218,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 53,7+ | 70,2 | 45,5 | 41,7 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 76 | 59 | 61 | 61 |
| Razred tveganja (op): | / | D | C | D | D |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 64 | 71 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2022 (posodobljeno jan 2023).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Delo v Ukrajini
Tuji državljani morajo za zakonito delo v Ukrajini pridobiti delovno dovoljenje ter dovoljenje za bivanje.
Po navedbah ZN je zaradi rusko-ukrajinske vojne 4,8 mio Ukrajincev izgubilo delo. Na prosto delovno mesto se zato na Državnem zavodu za zaposlovanje prijavlja veliko iskalcev zaposlitve.
Tudi za tujce je delo v Ukrajini zaradi vojnih razmer težko dostopno.
Povprečna in minimalna bruto plača
Po podatkih ukrajinskega statističnega urada se je povprečna bruto plača v Ukrajini januarja 2022 znižala na 14.577 UAH oziroma 431,07 EUR.
Minimalna bruto mesečna plača se je s 1.10.2022 povečala na 6.700 UAH ali 193,13 EUR.
Vrednosti UAH so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 6,4 | -45,0 | 26,7 | 4,5 |
| Rast javne potrošnje | 1,2 | 1,5 | 0,9 | 1,0 |
| Rast investicij | 4,0 | -60,0 | 32,2 | 10,3 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Ukrajina je v letu 2021 izvozila za 53,4 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 59,0 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,7 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Ukrajina največ izvažala železo in jeklo, žita, rude, žival. in rastl. maščobe in olja ter električno in elektronsko opremo.
- Največ so v letu 2021 izvozili na Kitajsko (12,1 % od celotnega izvoza), sledijo Poljska, Turčija, Rusija in Italija.
- Ukrajina je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo ter plastiko.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (15,2 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Rusija, Poljska in Belorusija.
Ukrajina - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 17,8 | Železo in jeklo | 19,9 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 11,2 | Žita | 18,0 |
| Vozila | 10,0 | Rude, žlindre in pepeli | 10,7 |
| Električna in elektronska oprema | 8,8 | Žival. in rastl. maščobe in olja | 10,5 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,0 | Električna in elektronska oprema | 4,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 15,2 | Kitajska | 12,1 |
| Nemčija | 8,7 | Poljska | 7,6 |
| Rusija | 8,4 | Turčija | 6,1 |
| Poljska | 7,0 | Rusija | 5,1 |
| Belorusija | 6,7 | Italija | 4,9 |
| Slovenija (37. mesto) | 0,4 | Slovenija (80. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Ukrajini so v letu 2019 znašale 45,9 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 4,6 %.
- Celotne izhodne TNI Ukrajine so v letu 2019 znašale 3,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 9,0 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Ukrajini 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Pogosta vpršanja vezana na ukrajinski trg
Kakšne so poslovne priložnosti v Ukrajini?
Zaradi vojne v Ukrajini so poslovne priložnosti v državi trenutno omejene.
Priložnosti na ukrajinskem trgu
Kako prodajati preko spleta v Ukrajino?
Analitiki pa napovedujejo, da bo segment v prihodnjih 5 letih dosegal 15 % povprečno letno rast.
Spletna prodaja v Ukrajino
Kolikšen je davek na dodano vrednost v Ukrajini?
Standardna stopnja znaša 20 %, znižana 14 % stopnja velja za nekatere kmetijske proizvode, 7 % stopnja velja za nekatere medicinske in farmacevtske izdelke.
Davek na dodano vrednost v Ukrajini
Kaj Slovenija izvaža v Ukrajino?
Največji delež izvoza med skupinami proizvodov predstavljajo farmacevtski proizvodi.
Poslovno sodelovanje Slovenije z Ukrajino
Poglejte si tudi:
