Ukrajina

Predstavitev gospodarstva Ukrajine

Predstavitev države

Uradni naziv Ukrayina / Ukrajina
Mednarodna oznaka UA/UKR 
Glavno mesto Kijev
Velikost (km2) 603.700
Prebivalci (mio) 41,6
Uradni jezik Ukrajinski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Približno 2/3 prebivalstva je pravoslavcev.
Denarna enota Hryvnia (UAH)
Čas GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas
Klicna številka + 380


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Kijev 2.798.000
Kharkiv 1.430.000
Dnipropetrovsk 1.033.000
Donetsk 1.025.000
Odessa 1.001.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Zvezna republika devetih dežel

Pravni sistem:

Temelji na novi ustavi, ki jo je odobril parlament 28.6.1996 in je bila spremenjena leta 2004. Ustava je bila prilagojena v skladu z namenom, da bi si Viktor Janukovič povečal predsedniška pooblastila, vendar se je povrnila v prejšnjo obliko po njegovem padcu konec februarja 2014.

Zakonodajna oblast:

Verkhovna Rada (vrhovni svet oz. parlament); enodomna skupščina 450 poslancev.

Volitve:

Zadnje predsedniške volitve so potekale 31. marca in 21. aprila 2019. V obeh krogih je zmagal Volodimir Zelenski, ki je v drugem krogu dobil skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2023, naslednje predsedniške pa leta 2024.

Vodstvo države:

Volodimir Zelenski. 

Izvršilna oblast:

Zadnje predčasne parlamentarne volitve v Ukrajini so potekale 21. julija 2019. Zmagala je stranka Služabnik naroda predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je prejela okoli 44 % glasov. Na drugem mestu je Opozicijska platforma - Za življenje, ki je zbrala okoli 12 % glasov.


Premier: Denys SHMYHAL (od marca 2020)

 

Ukrajina je članica WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found) in IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development).


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 40,0 40,1 41,6 41,7 42,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 76 77
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 127,3 96,3 158,4 136,4 137,4
 BDP per capita (v EUR): 3.179 2.401 3.805 3.272 3.268
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 350,0 273,4 490,8 478,1 500,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 8.743 6.815 11.787 11.456 11.920
 Rast BDP (v %): 24,9 -46,5 3,2 -4,0 3,2
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 15,7 17,5 8,8 9,5 8,2
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 17,1 32,3 9,4 2,7 7,9
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -47,6 -36,9 -59,0 -45,5 -53,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 42,5 31,7 53,4 39,6 41,2
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 32,1 -48,1 1,8 -5,6 7,3
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 26,4 -39,4 13,1 -9,5 5,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 0,2 -0,3 5,1 0,3 5,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 37,6+ 244,1 214,4 218,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 12,4+ 70,2 45,5 41,7
Stopnja tveganja države (op): / 75 59 61 61
Razred tveganja (op): / D C D D
Enostavnost poslovanja**: / / / 64 71


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

 

Povprečna bruto plača zaposlenega za polni delovni čas v Ukrajini se je decembra 2021 povišala na 17.453 UAH oziroma 535,86 EUR.
Minimalna bruto mesečna plača se je v letu 2021 povečala na 6.000 UAH ali 184,21 EUR.

 

Vrednosti UAH so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 6,4 -45,0 26,7 4,5
Rast javne potrošnje 1,2 1,5 0,9 1,0
Rast investicij 4,0 -60,0 32,2 10,3


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza


V letu 2020 je Ukrajina izvozila za 39,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa ga je za 45,2 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,5 mlrd EUR. V letu 2020 je Ukrajina največ blaga izvozila na Kitajsko in sicer 14,4 % od celotnega izvoza. Sledijo Poljska, Rusija, Turčija in Nemčija. V letu 2020 so največ uvažali iz Kitajske, 15,5 % od celotnega uvoza. Sledijo Nemčija, Rusija, Poljska in ZDA. V letu 2020 so največ uvažali mineralna goriva, stroje, vozila, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke. 

 

Ukrajina - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Mineralna goriva, olja 14,4 Žita 19,1
Stroji, jedrski reaktorji 11,3 Železo in jeklo 15,6
Vozila 10,2 Žival. in rastl. maščobe in olja 11,7
Električna in elektronska oprema 9,9 Rude, žlindre in pepeli 9,0
Farmacevtski izdelki 4,7 Električna in elektronska oprema 5,2
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Kitajska 15,5 Kitajska 14,4
Nemčija 9,8 Poljska 7,0
Rusija 8,4 Rusija 5,5
Poljska 7,5 Turčija 4,9
ZDA 5,4 Nemčija 4,2
Slovenija (33. mesto) 0,5 Slovenija (84. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 
 

Tuje neposredne investicije

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Ukrajini so v letu 2018 znašale 37,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 0,6 %. Celotne izhodne TNI Ukrajine so v letu 2018 znašale 6,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -0,1 %.
 

 
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Ukrajini 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 46,6 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Rusija, sledita pa ji ZDA in Avstrija. Največ investicij je na področju nepremičnin in finančnih storitev.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Rusija 6.714,5
ZDA 4.908,9
Avstrija 4.136,2
Nemčija 4.035,7
Francija 3.187,5
Druge države 23.584,5
Skupaj 46.567,4
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 9.687,3
Finančne storitve 4.594,5
Hrana in pijače 4.098,3
Obnovljivi viri energije 4.093,6
Premog, nafta, plin 3.873,2
Drugi sektorji 20.220,5
Skupaj 46.567,4
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
VS Energy International Ukraine 1.150,5
MTS-Ukraine (Ukrainian Mobile Communications) (UMC) 621,2
Ekotechnik Vinogradov 612,3
Kredobank 361,2
Renaissance Capital Ukraine 210,7
Sandora 196,9
ProCredit Bank 180,6

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 
 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo