Ukrajina 
Predstavitev gospodarstva Ukrajine
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera:
BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Ukrayina / Ukrajina UA / UKR Kijev 603.700 42,2 Ukrajinski Različne pravoslavne 91,8 %, rimskokatoliška 2,2 %, protestanti 2,2 %, judi 0,6 %, ostali 3,2 % 2.627 EUR (2018) Hryvnia (UAH) Slovenija +1 + 380 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Kijev | 2.602.000 |
| Kharkiv | 1.470.000 |
| Dnipropetrovsk | 1.065.000 |
| Odessa | 1.029.000 |
| Donetsk | 1.016.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi ustavi, ki jo je odobril parlament 28.6.1996 in bila spremenjena leta 2004. Ustava je bila prilagojena v skladu z namenom, da bi si Viktor Janukovič povečal predsedniška pooblastila, vendar se je povrnila v prejšnjo obliko po njegovem padcu konec februarja 2014. |
|
Zakonodajna oblast: |
Verkhovna Rada (vrhovni svet oz. parlament); enodomna skupščina 450 poslancev. |
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale 31. marca in 21. aprila 2019. V obeh krogih je zmagal Volodimir Zelenski, ki je v drugem krogu dobil skoraj tričetrtinsko podporo volivcev. Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2023, naslednje predsedniške pa leta 2024. |
|
Vodstvo države: |
Volodimir Zelenski. |
|
Izvršilna oblast: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve v Ukrajini so potekale 21. julija 2019. Zmagala je stranka Služabnik naroda predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je prejela okoli 44 % glasov. Na drugem mestu je Opozicijska platforma - Za življenje, ki je zbrala okoli 12 % glasov.
|
Ukrajina je članica WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found) in IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development).
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Gospodarska politika vlade
Ključni kratkoročni izziv vladne politike je stabiliziranje finančnega sistema, da se utre pot za vrnitev h gospodarski rasti in da se javne finance vrnejo nazaj na trajnostno raven. V letih 2014-15 je hryvnia večkrat hitro devalvirala, a se je potem uspešno stabilizirala, čeprav še vedno ostaja trend zmanjševanja vrednosti glede na ameriški dolar. Finančna stabilizacija je bila na splošno dosežena, vključno s sklenitvijo posojilnega programa IMF v višini 15,5 mlrd EUR, dogovora o prestrukturiranju dolga in nacionalizacije privatne banke, največje poslovne banke v Ukrajini.
Konec leta 2018 je IMF odobril zahtevo vlade Ukrajine po novem 14-mesečnem stand-by finančnem aranžmaju v višini 3,5 mlrd EUR. Pomoč IMF bo omogočila dostop do dodatnih sredstev za podporo plačilni bilanci in odplačilu visokega dolga. Podpora IMF bi lahko pripomogla tudi k povečanju zaupanja tujih vlagateljev, ki je dokaj nizko. Strukturne gospodarske reforme, kot sta prenova davčnega sistema in liberalizacija reform kmetijskih zemljišč (skupaj z zakonom o privatizaciji, sprejetim v začetku leta 2018), bi morale dolgoročno izboljšati poslovno okolje.
Stopnja inflacije je znašala v letu 2018 10,9 %. EIU napoveduje, da bo stopnja inflacije v letu 2019 8,6 %, v letu 2020 7,7 % in v letu 2021 7,4 %.
Stopnja brezposelnosti je v letu 2018 znašala 8,8 %, v letu 2019 pa naj bi dosegla 8,7 %. V letu 2020 naj bi po napovedih stopnja brezposelnosti znašala 8,3 %, v letu 2021 pa 7,8 %.
Povprečna mesečna bruto plača v Ukrajini je leta 2018 znašala 345,5 EUR, minimalna mesečna bruto plača pa 136,4 EUR.
Vir: EIU; Factiva, september 2019.
Poglejte si tudi:
