Ukrajina

Carinske dajatve in drugi ukrepi trgovinske politike

Zunanjetrgovinski odnosi z Ukrajino temeljijo na Pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino , ki je začel veljati 1. 9. 2017, ko so ga ratificirale vse države članice EU. Sporazum vzpostavlja celovito območje proste trgovine in se začasno uporablja od 1. januarja 2016.

Po zaostritvi razmer z Rusijo leta 2014 in ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 je EU uvedla za zasedena ukrajinska območja vrsto omejevalnih ukrepov, povezanih s trgovino. Od leta 2014 je prepovedan uvoz blaga s poreklom iz Krima in Sevastopola, od leta 2022 pa iz regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki niso pod vladnim nadzorom in v znak solidarnosti z Ukrajino sprejela tudi številne druge ukrepe.

EU je sprejela uredbo o avtonomnih trgovinskih ukrepih, s katero je Ukrajini odobrila popolno liberalizacijo trgovine ter začasno opustila uvozne dajatve, kvote in ukrepe trgovinske zaščite za uvoz iz Ukrajine. Ukrepi so veljali do 5. junija 2025, po tem datumu pa so začeli veljati prehodni ukrepi.

30. junija 2025 sta EU in Ukrajina dosegli načelni dogovor o pregledu poglobljenega in celovitega območja proste trgovine in reviziji tarifnih kvot in carinskih dajatev za EU in Ukrajino, ki ureja nadaljnje sprostitve na področju občutljivih izdelkov, ki še niso liberalizirani (kmetijstvo).

Ukrajina ima status države kandidatke od leta 2022, 25. junija 2024 pa so se uradno začela pogajanja o pristopu Ukrajine k EU. Sprejet je bil prednostni akcijski načrt v obdobju 2025–2026, ki določa sklop konkretnih ukrepov za zagotovitev nadaljnjega dostopa Ukrajine do enotnega trga EU. 

Koristne povezave:
 

• Carinske stopnje pri uvozu slovenskega blaga v Ukrajino in ukrajinskega blaga v Slovenijo
• Državna carinska služba
• Ukrepi trgovinske politike
• Izvoz blaga z dvojno rabo
• Pomembnejši bilateralni sporazumi med državama

Obdavčevanje podjetij

Davek od dohodkov podjetij

Davčna stopnja davka na dohodek podjetij znaša 18%. Za finančne ustanove (z izjemo zavarovalnic) velja 25% davčna stopnja. Za nekatere dejavnosti (zavarovalništvo, loterija, idr.) velja poseben davčni režim.

Ukrajina je podpisnica Večstranske konvencije OECD za olajšanje izvajanja pravil o obdavčitvi po Drugem stebru (izvajanje ključnih vidikov globalnih pravil proti eroziji davčne osnove GloBE, ki imajo za cilj zagotavljanje globalne minimalne najmanj 15% davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine z letnim konsolidiranim prihodkom nad 750 mio EUR), vendar kljub uradni zavezi vlade zaenkrat še ni sprejela predpisov, ki bi implementirali pravila Drugega stebra in zaradi vojnih razmer tudi ni opredeljenega časovnega načrta, kdaj se bo to zgodilo.

Davčna osnova je bruto dohodek družbe, zmanjšan za priznane stroške.

Rezidenti so v skladu z davčno zakonodajo družbe, ki so ustanovljene in poslujejo po ukrajinskem pravu, nerezidenti pa družbe, ki so ustanovljene in poslujejo po tujem pravu. Rezidenti plačujejo davek na dohodek podjetij od dohodka, ustvarjenega v Ukrajini in v tujini. Nerezidenti plačujejo davek na dohodek od dohodka, ustvarjenega v Ukrajini.

Od 1. 1. 2020 lahko nerezidenčne družbe, ki imajo dejanski sedež uprave v Ukrajini, zaprosijo za status ukrajinskega davčnega rezidenta. V tem primeru se zanje ne uporabljajo pravila, ki veljajo za družbe pod tujim nadzorom, za razliko od drugih rezidenčnih družb pa plačujejo davek na dohodek le od dohodka, ustvarjenega v Ukrajini, njihov dohodek v tujini pa ni obdavčen.

Nerezidenti, ki delujejo v skladu z mednarodnimi dogovori o tehnični in humanitarni pomoči, registriranimi pri Ministrstvu za razvoj ekonomije, trgovino in kmetijstvo Ukrajine, niso obdavčeni in lahko izvajajo gospodarske dejavnosti brez davčne registracije.

Dividende, ki jih rezidenčna družba prejme od rezidenčne družbe so izvzete iz davčne osnove. Dividende, prejete od nerezidenčne družbe, so vključene v davčno osnovo in obdavčene s standardno davčno stopnjo. Če je izpolnjen pogoj kapitalske povezanosti (najmanj 10% v obdobju 1 leta) so dividende, ki jih rezidenčna družba prejeme od nerezidenčne družbe, lahko izvzete iz davčne osnove. Dividende, ki jih izplača rezidenčna družba nerezidenčni družbi, so predmet davka po odbitku.

Kapitalski dobički so vključeni v davčno osnovo in obdavčeni s standardno davčno stopnjo.

Neto izgube iz poslovanja se lahko prenesejo naprej za neomejeno obdobje, prenos izgub nazaj ni dovoljen. Za družbe, ki sodijo v kategorijo velikih davčnih zavezancev, prenos izgub omejen na 50% vrednosti izgub v prejšnjem letu.

Davčne olajšave: Za mala podjetja in kmetijske proizvajalce je ob izpolnjevanju pogojev na voljo poseben davčni režim (enotni davčni sistem) z nižjimi davčnimi stopnjami. Poseben davčni režim velja za podjetja v IT sektorju in za tehnološke startupe (Diia City), ki lahko namesto standardnega režima z 18% davkom na dohodek izberejo poseben režim z 9% davkom na plačila dividend in drugih oblik razdelitve dobička. Olajšave so tudi za zavezance, ustanovljene s strani javnih zavodov za invalide.
 

Davek po odbitku

Dividende: 15%
Davek po odbitku za dividende, ki jih domača družba izplača nerezidenčni družbi, znaša 15. Slovenska podjetja lahko uveljavijo znižane davčne stopnje v skladu s podpisanim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (RS-MP, št. 12/04), ki določa, da za dividende, izplačane slovenskim podjetjem, davčna stopnja ne sme presegati 5% od bruto zneska dividend, kadar je prejemnik družba, ki ima v lasti najmanj 25% kapitalski delež (v ostalih primerih znaša davek po odbitku 15%). Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji (če so bile te dividende v Sloveniji vključene v davčno osnovo).

Obresti: 15%
Davek po odbitku za obresti, ki jih domača družba izplača nerezidentom, znaša 15%. Slovenska podjetja lahko uveljavijo znižane davčne stopnje v skladu s podpisanim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (RS-MP, št. 12/04), ki določa, da za obresti, izplačane slovenskim podjetjem, davčna stopnja ne sme presegati 5% od bruto zneska obresti. Plačani davek se lahko uveljavlja ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Dohodki iz pravic intelektualne in industrijske lastnine: 15%
Davek po odbitku iz naslova plačila uporabe pravic intelektualne in industrijske lastnine (licenčnine, tantieme...) nerezidentom znaša 15%. Slovenska podjetja lahko uveljavijo znižane davčne stopnje v skladu s podpisanim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja (RS-MP, št. 12/04), ki določa, da za licenčnine in tantieme, izplačane slovenskim podjetjem, davčna stopnja ne sme presegati 5% ali 10% od bruto zneska teh plačil (odvisno od vrste pravic iz intelektualne in industrijske lastnine). 5% stopnja velja za avtorske pravice za znanstveno delo in pravice industrijske lastnine, 10% stopnja pa velja za avtorske pravice za literarno in umetniško delo (vključno s filmi, TV in radiem). Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Plačila podpornih tehničnih storitev
Za storitve podpornih tehničnih storitev nerezidentov ni davka po odbitku, razen za inženirske storitve, za katere velja 15% davek po odbitku. Slovenska podjetja lahko ob izpolnjevanju pogojev uveljavljajo oprostitev v skladu s sklenjenim mednarodnim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja MP št. 12/04).
 

Davek na dodano vrednost (Podatok na dodanu vartist - PDV)

Davek na dodano vrednost se plačuje za dobave blaga in storitev.

Standardna stopnja DDV za večino dobav in storitev znaša 20%. Znižana 14% stopnja velja za nekatere kmetijske izdelke, znižana 7% stopnja pa velja za nekatere medicinske in farmacevtske izdelke. Za izvoz velja ničelna stopnja, vendar se od decembra 2024 pri izvozu nekaterih kmetijskih proizvodov (pšenica, rž, ječmen, oves, med idr.) zaradi vojnih razmer plačuje 14% ali 20% DDV.

Registracija – subjekti, ki opravljajo obdavčljive transakcije v okviru svoje poslovne dejavnosti morajo biti registrirani za DDV, če njihov letni promet presega 1 mio UAH.

Glavni davčni zakoni: Ukrajinski davčni zakonik

Davčni sporazumi: Ukrajina ima sklenjenih 76 davčnih sporazumov, med drugim s sporazum s Slovenijo (RS, št. 12/04).

Ukrajina je 23. 7. 2018 podpisala MLI (večstranska konvencija za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, znana tudi kot multilateralni instrument - MLI) in ga ratificirala 8. 8. 2019. Za Ukrajino je MLI začel veljati 1. 12. 2019. Od začetka uporabe s Slovenijo (od 1. 1. 2020 za davke po odbitku in od 1. 6. 2020 za druge davke), je treba pri uveljavljanju ugodnosti iz sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja upoštevati tudi spremembo uporabe posameznih določb sporazuma v skladu z MLI.

Koristne povezave:

• Državna davčna služba

Posodobljeno: september 2025




Preberite tudi: 

• Predstavitev poslovnega okolja Ukrajine
• Gospodarske panoge
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi
• Svetovalec v državi