Bolgarija 
Predstavitev gospodarstva Bolgarije
| Predstavitev gospodarstva Bolgarije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Balgariya/ Republika Bolgarija |
| Mednarodna oznaka | BG/BGR |
| Glavno mesto | Sofija |
| Velikost (km2) | 111.002 |
| Prebivalci (mio) | 6,2 |
| Uradni jezik | Bolgarski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavni (64,7 %), muslimani (9,8 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +359 |
Prebivalstvo Bolgarije
Bolgarija ima 6,2 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sofija | 1.295.000 |
| Plovdiv | 636.000 |
| Varna | 437.000 |
| Burgas | 389.000 |
| Stara Zagora | 289.000 |
| Blagoevgrad | 286.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz julija 1991 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Državni zbor ima 240 članov, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu. |
|
Volitve: |
Zadnje predčasne parlamentarne volitve so v Bolgariji potekale 27. oktobra 2024, potem ko so bili vsi trije poskusi oblikovanja vlade po zadnjih volitvah junija 2024 neuspešni. S 26,3 % je zmagala stranka GERB, ki jo vodi Boyko Borissov. Po volitvah je bila 16. januarja 2025 pod vodstvom Rosena Željazkova oblikovana nova vlada, ki je 11. decembra zaradi protestov in nezadovoljstva javnosti odstopila. Naslednje predčasne parlamentarne volitve so napovedane za 19. april 2026. To bodo že 8. predčasne volitve v zadnjih 5 letih. |
|
Vodstvo države: |
Iliana Iotova je 23.januarja 2026 postala 1. predsednica Bolgarije, po tem ko je njen predhodnik Rumen Radev odstopil s položaja. Dosedanja podpredsednica bo funkcijo bo opravljala do konca trenutnega mandata, ki poteče januarja 2027. |
|
Izvršilna oblast: |
Po odstopu vlade Rosen? Željazkova decembra 2025 in neuspešnih prizadevanjih za oblikovanje nove koalicije je predsednica Iliana Iotova 12. februarja 2026 za premiera začasne vlade imenovala Andrey? Gyurova. |
Bolgarija je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), WB (World Bank), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development) in EU (European Union). S 1.1.2025 je postala tudi polnopravna članica schengemskega območja.
Vir: EIU; Factiva, marec 2026.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 6,2 | 6,3 | 6,4 | 6,4 | 6,4 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 59 | 60 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 131,4 | 118,2 | 103,7 | 94,7 | 86,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 21.153 | 18.871 | 16.107 | 14.697 | 13.362 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 257,9 | 245,8 | 232,8 | 221,2 | 215,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 41.528 | 39.244 | 36.170 | 34.321 | 33.345 |
| Rast BDP (v %): | 3,1 | 3,1 | 2,8 | 1,9 | 4,0 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,4 | 3,5 | 4,2 | 4,4 | 4,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,4 | 3,6 | 2,6 | 8,6 | 13,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -52,4 | -50,0 | -49,0 | -49,4 | -54,8 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 40,0 | 38,9 | 40,1 | 42,2 | 45,5 |
| Stopnja rasti obsega izvoza blaga in storitev (v %): | 3,8 | -1,6 | -0,8 | 0,0 | 12,1 |
| Stopnja rasti obsega uvoza blaga in storitev (v %): | 5,1 | 4,8 | 1,3 | -5,5 | 15,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 2,9 | 4,6 | 4,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | 36,3+ | 462,6 | 377,6 | 396,7 | 373,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | 15,5+ | 193,8 | 204,2 | 269,1 | 266,6 |
| Boniteta države (op): | / | 61 | / | / | / |
Opombe:
(op): Bonitetna ocena Trading Economics (TE) ocenjuje kreditno sposobnost države med 100 (brez tveganja) in 0 (verjetno neplačilo). Primerjalna tabela tveganj
(*) IMF napoved
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jan (posodobljeno marec 2026).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: IMF; WB; UNCTAD; TE, november 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Bolgarije
Če vas zanima stanje Bolgarije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Bolgariji
Državljani EU ne potrebujejo posebnega delovnega dovoljenja za delo v Bolgariji. Tujci, ki niso državljani ene od držav EU ali Švice, pa so v večini primerov dolžni pridobiti delovno dovoljenje v Bolgariji.
Če želi tujec delati v Bolgariji, mora delodajalec najprej pridobiti odobritev za izdajo delovnega dovoljenja pri lokalni enoti Nacionalne zaposlitvene agencije. Po tem se vloga ureja prek direktorata za migracije.
Pred izdajo dovoljenja mora delodajalec opraviti preizkus trga dela, ki dokazuje, da ni na voljo dovolj bolgarskih ali drugih EU delavcev za to delovno mesto.
Po izdaji dovoljenja ima tujec pogosto največ enoletno dovoljenje, ki se lahko podaljša do največ 3 let; po 5 letih zakonitega bivanja je možna prošnja za dolgotrajno prebivanje.
Postopek pridobitve dovoljenj je lahko zapleten - vključuje oceno trga dela in sodelovanje delodajalca pri vlogi.
Vrste dovoljenj / vizumov:
- Enotno dovoljenje (Single Permit) – Kombinira dovoljenje za delo in bivanje za zaposlitev v Bolgariji; izda ga delodajalec v povezavi z migracijskimi organi in velja največ 1 leto, z možnostjo podaljšanja.
- Dolgoročni vizum tipa?D – Potreben je za vstop v državo, če državljani določene države potrebujejo vizum za vstop, in se nato dopolni z dovoljenjem za bivanje.
- Sezonsko delo (do 90 dni) – Za krajša sezonska dela lahko delodajalec zaposli tujca brez posebnega delovnega dovoljenja, vendar mora to registrirati pri ustreznih službah po prihodu.
Več informacij o postopkih in izdaji dovoljenj najdete na portalu European Commission.
Povprečna in minimalna bruto plača
S 1. januarjem 2026 se je minimalna plača v Bolgariji povišala iz 1.077 BGN (približno 550,73 EUR) na 620 EUR. To predstavlja 12,6 % povečanje na letni ravni. Minimalna urna postavka je določena na 3,74 EUR.
Po podatkih nacionalnega statističnega urada je povprečna bruto mesečna plača v Q4 2025 znašala 1.369 EUR, kar predstavlja 5 % povečanje na letni ravni.
Najviše plače so v Sofiji, kjer je povprečna bruto mesečna plača decembra 2025 znašala 1.914 EUR, najnižje plače pa so zabeležili v mestih Vidin (931 EUR) in Kyustendil (953 EUR).
Vrednosti BGN so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2025.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 8,5 | 3,9 | 1,4 | 4,2 |
| Rast javne potrošnje | 0,5 | 8,0 | 1,1 | 4,6 |
| Rast investicij | -8,3 | 6,5 | 10,2 | -1,1 |
Vir: Factiva; WB, september 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Bolgarija je v letu 2024 izvozila za 43,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 48,1 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -4,5 mlrd EUR.
- V letu 2024 je Bolgarija največ izvažala električno in elektronsko opremo, baker, strojno opremo, nafto in plin ter vozila.
- Največ so v letu 2024 izvozili v Nemčijo (15,3 % od celotnega izvoza), sledijo Romunija, Italija, Turčija in Grčija.
- Bolgarija je v letu 2024 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila ter rude.
- Največ so v letu 2024 uvozili iz Nemčije (11,5 % od celotnega uvoza), sledijo Turčija, Romunija, Italija in Kitajska.
Bolgarija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2022 - 2027 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2024 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 12,4 | Električna in elektronska oprema | 11,1 |
| Električna in elektronska oprema | 11,0 | Baker in bakreni izdelki | 10,0 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,8 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,9 |
| Vozila | 6,7 | Mineralna goriva, olja | 7,9 |
| Rude, žlindre in pepeli | 5,5 | Vozila | 3,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2024 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 11,5 | Nemčija | 15,3 |
| Turčija | 9,3 | Romunija | 8,9 |
| Romunija | 7,1 | Italija | 7,0 |
| Italija | 5,7 | Turčija | 6,7 |
| Kitajska | 5,5 | Grčija | 5,2 |
| Slovenija (23. mesto) | 1,0 | Slovenija (28. mesto) | 0,6 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2025.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Bolgariji so v letu 2024 znašale 55,4 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2020 je znašala 0,9 %.
- Celotne izhodne TNI Bolgarije so v letu 2024 znašale 4,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2020 pa je znašala 9,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Bolgariji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
Največji vlagatelji v Bolgarijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 7.959 |
| Avstrija | 5.491 |
| Nemčija | 4.202 |
| Švica | 3.531 |
| Grčija | 2.995 |
| Italija | 2.942 |
| Ciper | 2.716 |
| Belgija | 2.655 |
| Luksemburg | 2.648 |
| Združeno kraljestvo | 2.299 |
Vir: UNCTAD; ITC, september 2025.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
Socialni in okoljski kazalniki Albanije
Če vas zanima stanje Albanije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
