Brazilija 
Prodaja v Brazilijo
Kako prodajati v Brazilijo?
Gospodarska politika vlade
Kljub pragmatičnim davčnim in fiskalnim reformam je gospodarska politika pod vodstvom Lule fiskalno bolj ekspanzivna in državna. Lula uvaja napredne davčne predpise in reforme davčne poenostavitve (združevanje več zveznih, državnih in lokalnih prometnih davkov v dvojno stopnjo davka na dodano vrednost, ki bo verjetno zaračunana pri približno 25-28 %), katere predhodna odobritev v kongresu je okrepila zaupanje vlagateljev v plačilno sposobnost Brazilije.Predsednik si prizadeva tudi za spodbujanje razvoja, ki ga vodi država, na primer s podvojitvijo posojil brazilske razvojne banke in z ustavitvijo privatizacije.
Druga ambicija je nadaljevanje boljših okoljskih politik, ki bi olajšale več tujih naložb ali vsaj zmanjšale tveganje dezinvestiranja.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Vedno več brazilskih potrošnikov opušča drage blagovne znamke ter išče cenovno ugodnejše izdelke in akcijske ponudbe. Bolj premožni potrošniki posvečajo posebno pozornost kakovosti, poprodajnim storitvam in družbeni odgovornosti podjetja (varstvo okolja, sanitarni standardi itd.). Brazilci se običajno informirajo o izdelkih že pred nakupom, veliko jim pomenijo tudi poprodajne storitve.V potrošniških navadah Brazilcev se odraža nacionalni ponos, a pri tehnološki opremi, izdelkih za osebno nego in športnih znamkah, raje izberejo tuje izdelke. Plačilni pogoji so pomemben dejavnik pri nakupni odločitvi.
Tržne poti, distribucija
Izvoz v Brazilijo poteka preko zastopnikov, distributerjev, uvozih podjetij, trgovskih družb in podružnic tujih podjetij. Brazilski uvozniki na splošno ne vzdržujejo zalog kapitalske opreme, rezervnih delov ali surovin, predvsem zaradi visokih stroškov uvoza in skladiščenja. Šele v zadnjem času so panoge, ki se močno odvisne od uvoženih surovin in sestavnih delov, začele povečevati zaloge v skladiščih.
Segment hipermarketov je v letu 2022 beležil -7 % upad prodaje, ki je dosegla 54,5 mlrd BRL ali približno 10 mlrd EUR.
Po napovedih bo vrednost prodaje v tem segmentu v prihodnjih 5 letih rasla po 7 % povprečni letni stopnji (oziroma 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2027 dosegla vrednost 76,6 mlrd BRL ali približno 14,1 mlrd EUR.
Carrefour Comércio e Indústria Ltda je vodilni konkurent v segmentu hipermarketov. Njegov tržni delež je v letu 2022 znašal 59 %.
Supermarketi so v letu 2022 beležili 8 % rast prodaje, ki je dosegla 89 mlrd BRL ali približno 16,3 mlrd EUR.
Cia Brasileira de Distribuição SA je vodilni konkurent v segmentu supermarketov, s 13 % tržnim deležem v letu 2022.
Segment supermarketov naj bi v prihodnjih 5 letih rasel po 8 % povprečni letni stopnji, oziroma 4 % ob predpostavki nespremenjenih cen, ter v letu 2027 dosegel vrednost 131 mlrd BRL ali približno 24,08 mlrd EUR.
Diskontni trgovci so v letu 2022 beležili rast prodaje v višini 3 %. Prodaja je dosegla 3,9 mlrd BRL ali približno 716,9 mio EUR.
Vodilni ponudnik v diskontnem segmentu je Dia Brasil Sociedade Ltda, ki je imel v letu 2022 85 % tržni delež.
V naslednjih 5 letih naj bi segment diskontnih trgovcev rasel po 5 % povprečni letni stopnji (oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2027 dosegel vrednost 4,9 mlrd BRL ali približno 900,7 mio EUR.
Največji trgovci na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2022) |
|---|---|
| Atacadão SA | 19.109,78 |
| Lojas Americanas SA | 11.627,08 |
| Sendas Distribuidora SA | 10.126,01 |
| Grupo Mateus SA | 4.043,06 |
| Companhia Brasileira de Distribuicao | 3.217,03 |
| Havan S/A | 1.933,29 |
| Carrefour Comercio E Industria Ltda | 1.496,88 |
Spletna prodaja v Braziliji
Vrednost spletne maloprodaje se je v Braziliji v letu 2022 povečala za 21 % na 257 mlrd BRL, kar je približno 47,2 mlrd EUR.
Spletna maloprodaja v Braziliji je v času pandemije Covid-19 beležila ekspanzivno rast. Kljub sproščanju omejitev v letu 2022 in večji mobilnosti zunaj doma, je spletna prodaja po rasti še vedno presegla maloprodajo v fizičnih trgovinah, čeprav je beležila počasnejšo rast vrednosti kot na vrhuncu pandemije.
Ker spletna prodaja vključuje tudi logistiko in dostavo na dom, imajo nekateri spletni ponudniki precej visoke stroške prevoza. Dostava je eden največjih izzivov za glavne konkurente na brazilskem trgu spletne prodaje. Nekateri od njih, vključno z Americanas, Magazine Luiza in Via Varejo, potrošnike spodbujajo k spletnemu nakupu izdelkov z izbiro storitev klikni in prevzemi, pri čemer njihove fizične trgovine delujejo kot dostavne točke za naročila.
Po napovedih analitikov bo spletna maloprodaja v Braziliji v prihodnjih 5 letih rasla po 16 % povprečni letni stopnji (oziroma 11 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter v letu 2027 dosegla vrednost 537 mlrd BRL ali približno 98,7 mlrd EUR.
Ebazar.com.br LTDA je vodilni spletni ponudnik na brazilskem trgu. Njegov tržni delež je v letu 2022 znašal 32 % glede na vrednost maloprodaje.
Največji spletni ponudniki v Braziliji
- Ebazar.com.br LTDA
- Americanas SA
- Magazine Luiza SA
- Via Varejo SA
- Amazon Servicos de Varejo
- SHPS Technologia e Servico
- Alibaba Group Holding
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Izvozniki v Brazilijo večinoma uporabljajo dokumentarni akreditiv (l/c), predvsem v začetku poslovnega sodelovanja, kasneje pa je običajno poslovanje na odprt račun.Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
V mednarodni trgovini se v Braziliji najpogosteje uporablja cestni prevoz. Ta predstavlja približno 60 % vsega prevoza blaga v Braziliji. V vseh glavnih mestih so asfaltirane ceste, večje države (vključno s Sao Paulom in Rio de Janeirom) pa imajo hitre ceste.Železniški tranzit je drugi najpogostejši način prevoza. V Braziliji je železniški sistem dolg približno 30.000 km, a je le 7 % železniških prog elektrificiranih.
Kljub ogromnemu potencialu, ki ga ima rečni promet, se po rekah prepelje le 13 % tovora. Pogosto pa se uporablja prevoz po morju. Brazilska pristanišča na leto prepeljejo okoli 1.104 mlrd ton blaga.
Velika mesta Brazilije imajo dobre letalske povezave, vendar letalski tovorni promet ni veliko v uporabi, predvsem zaradi visokih stroškov. Predstavlja manj kot 5 % v celotnem transportnem sektorju.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- all.biz/br - poslovni imenik brazilskih podjetij
- brazilbiz - brazilski poslovni imenik (podjetja in poslovne priložnosti v Braziliji)
- cylex.com.br - poslovni imenik brazilskih podjetij
- hotfrog.com.br - brazilski poslovni imenik
- guis.com.br - brazilski poslovni imenik
- telelistas.net - brazilski poslovni imenik
- ilocal.com.br - brazilski poslovni imenik
Druge koristne povezave:
- APEX-Brasil - Agência Brasileira de Promoção de Exportações e Investimentos
- CNI - Confederação Nacional da Industria
- Invest & Export Brazil - Trade and Investment Guide
- ABC - Agencia Brasileira de Cooperaçao
- EMBRATUR - Agência Brasileira de Promoção Internacional do Turismo
- INPI - Instituto Nacional da Propriedade Industrial
- Receita Federal
Viri: Factiva, EIU, Euromonitor International
Posodobljeno avgust 2023.
Poglejte si tudi:
